Avstrijski ne eksperimentu

Aleš Maver 4.12.2016 23:10
 

Po Trumpovi zmagi v ZDA je verjetno presenečenje, da novemu avstrijskemu predsedniku ne bo ime Norbert Hofer. Kot kažejo precej zanesljive povolilne projekcije, je dolgočasni profesor ekonomije in politični veteran Alexander Van der Bellen dosegel več kot 53 odstotkov glasov, kar bi moralo biti dovolj za končno zmago. Če se bo ta potrdila tudi po preštetju vseh glasov po pošti, kar lahko traja do torka, so se avstrijski volivci na koncu očitno odločili proti skoku v neznano. Njihovi izbiri lahko cum grano salis vseeno zaploskamo, saj bi predsednik Hofer prinašal tveganje, katerega razsežnosti je danes težko oceniti.

Gotovo, avstrijska ponudba ni bila nič boljša oziroma je bila enako slaba kot nedavna ameriška. Pri tem je Van der Bellen skoraj čista kopija Hillary Clinton, medtem ko obstajajo med Hoferjem in Trumpom vseeno pomembne razlike, četudi ne moremo mimo podobnosti. Toda glavno krivdo za takšen finale nosita največji stranki, socialdemokrati in konservativci. Ne samo, da so se svobodnjaki in Hofer lahko napihnili šele v močvirju stalnih velikih koalicij brez prave alternative, tudi izbira predsedniških kandidatov je bila katastrofalna in brez stika z resničnostjo, o čemer sem že pisal spomladi. V tem je avstrijska zgodba podobna tisti ameriških demokratov, ki so šli z nominacijo Clintonove z glavo skozi zid.

A četudi je danes zmagala manj slaba od dveh precej slabih možnosti, lahko ima ta prej nepričakovani kot pričakovani razplet pozitivne učinke. Svobodnjaki bodo izgubili kar nekaj vetra iz jader, kar lahko, morda z novim voditeljem Sebastianom Kurzem, odpre prostor za ponovni vzpon trenutno precej na rob odrinjene Avstrijske ljudske stranke; po doslej preštetih glasovih kaže, da so njeni volivci pri Van der Bellnovi zmagi ponovno odigrali odločilno vlogo. Na vseevropski ravni relativno prepričljivi Hoferjev poraz vendarle pomeni začasen konec postbrexitovske evroskeptične evforije.

 
Značke:

24 komentarjev

  • Škoda za Hoferja. Zmagali so multikulturneži.

    • Morda pa ne, zelo gotovo pa je izgubila centralno planska monokultura, ovčjereja. 😉

  • Sebastian Kurz mi je oduren in antipatičen tip. A vseeno me preseneča, kako fleksibilni, odprti spremembam so avstrijski konzervativci v OVP, ki smrkavca blizu 30 let nastavijo za šefa, da bo vlekel mlade volivce.
    “V tem je avstrijska zgodba podobna tisti ameriških demokratov, ki so šli z nominacijo Clintonove z glavo skozi zid.” Tudi v SLO imamo betonsko rigidno sekto.

    • Ali vam je pri nas zmanjkalo “odurnežev”, da jih iščete v tujini, Pavel? 😀

      Vaše izjave so precej nedosledne:
      za domačo politično sceno stalno pridigate, da bi se z nje morali umakniti politiki, starejši od petdeset let. Ko pa pri sosedih končno naletite na tridesetletnega vladnega politika, se spet ne morete izogniti označbam, da je “oduren in antipatičen smrkavec blizu 30 let”, ki da so ga avstrijski konzervativci nastavili za šefa, da bo vlekel mlade volivce.

      Tudi predsednica vaše najljubše stranke o svojem mladem kolegu Toninu očitno meni podobno kot vi o Kurzu – da je še nedorasel (smrkavec) za prevzem najodgovornejših položajev v politiki.

      Vse bolj se zdi, da je glavna značilnost NSi-jevske politike stalno kazati s prstom na druge in bentiti čeznje, pa niti ni važno, zakaj.
      Vase se NSijevci očitno niste sposobni zazreti.

  • Manj kritično kot Maver ocenjujem avstrijsko volilno dilemo. Oba se mi zdita bolj sprejemljiva kandidata od ameriških, Van der Bellen od Clintonove in Hofer od Trumpa.

    Predvsem mi je pozitivno presenečenje kandidat svobodnjaške stranke. V tem smislu, da je Hoferjeva retorika daleč najmanj problematična od doslej slišanega s strani te stranke. Mnogo manj groba retorika od Trumpove. Dovolj prijazen recimo tudi do avtohtonih manjšin. Tudi ni recimo zagovarjal avstrijskega izstopa iz EU.

    Van der Bellen morda res ( profesorsko) dolgočasen. Kar bi lahko pomenilo, da ne meče verbalnih bombic, da ni nizek, populističen in bombastičen. Clintonova je osebno dokaj antipatična. Za nekdanjega predsednika avstrijskih Zelenih te ocene sam ne bi mogel dati. Tudi ne bil rekel, da ima kaj skupnega s kako finančno ali podobno elito, kot recimo Hillary.

    Pričakujem, da bo vsaj enako soliden predsednik kot Heinz Fischer. Upam na več.

  • Naj še eno dobro besedo zastavim za ( neuspešnega) kandidata ljudske stranke Andreasa Khola. Ne sprejemam namreč Mavrove trditve, da je on kot osebnost bil katastrofalen kandidat. Je moder mož, ki je v za Sloveniji odločilnih letih bil tudi nam odličen svetovalec in podpornik.

    V predsedniško kampanjo je ta politik in tirolski profesor prava vskočil v zadnjem hipu in s tem reševal svojo stranko, potem ko je le dober mesec pred volitvami nenadoma kandidaturo odpovedal bivši mogočni spodnjeavstrijski glavar Erwin Proell, ki je do tedaj celo vodil v anketah. Mesec pred volitvami se v resnih državah ne more narediti več čudeža, če prej nisi migal ( ni tu Slovenija z Jankovićem in Cerarjem neko merilo.)

  • Da vi Avstriji ni zmagal desni populizem, danes razlagajo po celi EU, levi antipopulisti.

    • Skratka:

      Levi antipopulizem je premagal desni populizem.

      • In, evropski politiki so najbolj zadovoljni če naredijo nekaj s čimer ljudje niso zadovoljni.

  • Meni se oba kandidata v nasprotju z avtorjem članka zdita kar dobra kandidata. In Van der Bellen ni slaba rešitev.

    Zmaga je bila vseeno dokaj tesna. Zmagovalec je dobil 3% več kot na predhodnih volitvah. Poraženec je dobil 47%, kar je podpora, ki je ni mogoče zanemariti.

    Negativno presenečajo odzivi evropskih voditeljev, ki vse, ki ne uživajo podpore establišmenta, zmerjajo s populisti. Če k temu dodamo še, da je v Nemčiji diplomatka leta Marta Kos, je jasno v kako žalostnem stanju je evropsko vodstvo. Zato visoka podpora Hoferju in poraz Renzija ne presenečata.

    • tine: “Zmaga je bila vseeno dokaj tesna. Zmagovalec je dobil 3% več kot na predhodnih volitvah.”
      ======================

      Zmago je prinesla odsotnost kakih treh večjih migrantskih incidentov v zadnjem tednu in zmanjšanj val migrantov v zadnjem obdobju. Verjetno je tudi zato esteblišment zavlekel volitve (z izgovorom na ovojnice), ker je čas delal proti Hoferju.

      Vendar se mi zdi, da bo Hofer sedaj kandidiral parlamentarnih volitvah in ima mogoče možnost da postane predsednik vlade.

  • Mogoče gre pa za avstrijski ja eksperimentu:

    https://pbs.twimg.com/media/Cym3B0vXEAAF8Bp.jpg

  • Levičarji rekli ne desnemu ekstremizmu:

    https://pbs.twimg.com/media/Cyw_E8LXAAEhr5B.jpg

  • Hofer je v izjavi po volitvah obtožil vodjo Brexita Nigela Farage za svoj poraz. Ki naj bi okoli lažno razglašal, da je Hofer odločen, da po volilni zmagi Avstrija sledi pot VB. Skratka, vsaj Hoferjeva struja v svobodnjaški stranki si ne želi razpada EU, kar je pomirjujoče. Za Stracheja pa nisem prepričan. Pričakujem, da bo v prihodnje Strache naredil vse, da se znebi mehkejšega tekmeca znotraj stranke.

    Podobno kot mladi S.Kurz si Hofer ne želi Turčije v EU. To pa je stališče, ki je povsem realistično. Tudi sam ne vem, kaj bi Turčija kot 95% neevropska država iskala v EU. Celo bolj evropske Rusije EU ne bi bila zmožna absorbirati. Verjetno celo Ukrajine ali Belorusije ne.

  • Koroški Slovenci so seveda večinsko glasovali za van der Bellna. Najbolj slovenska občina na Koroškem Sele ( pod Košuto) je glasovala za VdB z nad 76%. Kot sem na hitro pregledal v grafikah na die Presse nj bi bil to 2. najboljši rezultat za VdB v Avstriji.

    Najvišji bi lahko bil nad 80% v tirolski gorski dolini Kaunertal. Tja so se starši VdB zatekli od koncu druge vojne, ko je že drugič v rodbinski zgodovini bežali pred Sovjeti ( 1945 z Dunaja, po boljševiški revoluciji pa stari starši iz Baltika, mislim da iz Estonije).

  • Hofer je spet pričakovano dobil jugovzhod Avstrije: Gradiščansko, Štajersko, Koroško. Ne vem, če je zmagal v kakšnem večjem mestu. Beljak je ena večjih trofej. Največji delež ima pri moških delavskih volilcih.

    VdBellen je poleg pričakovanega Dunaja prepričljivo dobil Gornjo Avstrijo, Tirolsko in posebej visoko mali prosperitetni Vorarlberg na skrajnem zahodu države. Meni izstopajo tudi njegove visoke zmage ob slikovitih gorskih jezerih Salzkammerguta, recimo v zgodovinskem Hallstatu s 75% rezultatom. Podobno visoko v znamenitem tirolskem smučarskem središču St. Antonu.

  • V bistvu se lahko reče, da so svobodnjaki dobili 48% vsi ostali skupaj pa komaj 52%. 😉

    Dober obet za svobodnjake na parlamentarnih volitvah.

    Kdor se zadnji smeje …

  • Čakam, da bo pavle ugotovil, da je na simbolični ravni fašista Janeza Janšo premagal reformno prebojni veliki vodja mladi Matej Tonin.

    • In čakam še, da se oglasi še pavlov advokat Alfe in omega in mi očita, da izvajam medijski umora nad pavlom. 😉

      • Ni potrebno. Ker se tega že zavedate. 😉
        ==========================================
        ZMOTNA LOGIKA – Slamnati mož

        Pri tej zmotni logiki gre za spodbijanje stališča, ki ga nekdo ustvari samo zato, da ga lažje spodbija (temu umetno ustvarjenemu stališču torej pravimo slamnati mož), namesto da bi spodbijal stališče, ki ga dejansko zagovarjajo njegovi nasprotniki.

        Taktika je sledeča:
        1. Oseba x zagovarja stališče A.
        2. Oseba y pripiše osebi x stališče B (ki je izkrivljeno stališče A).
        3. Oseba y napade stališče B tako:
        4. Stališče A je napačno.

        • Lep primer za zmotno logiko je tole spodaj:

          pavel: “… Krščanska demokracija je oksimoron.”
          ======================

          Rki: “Ne, pač pa pomeni, da so tisti, ki se politično udejstvujejo na podlagi demokratičnih načel, npr. katoličani.”

          pavel: “A je Cerkev demokracija? Kje v Cerkvi imaš demokracijo? So škofi voljeni demokratično? Je papež? Kaj je zate demokracija, kako ko definiraš?”
          ======================

          Riki: “Kaj ima to veze s krščansko demokracijo?
          Cerkev je itak v načelu ločena od države kar pa ne pomeni, da se verniki ne bi smeli politično udejstvovati.”
          =====================

          … in potem se vmeša pavlov advokat Alfe in omega in popolnoma ustreli mimo:

          AlFe: “Gospod Riki, ampak! Boste priznali, da je demokracije zelo problematičen sistem?”
          ====================

          Namreč pri odnosu katoličan : demokracija (krščanska demokracija) ni bilo govora o tem ali je demokracija dobra ali slaba, pač pa o tem ali je odnos med katoličanom in demokracijo sploh mogoč. pavel je to označil kot nesmiselno.

          • Ampak! Ali boste to že priznali ali se vlečete, da o tem ni govora?

          • Nadajujem. Sicer pa imate prav. Večina pogovorov tu, na teh spletnih straneh je govorjenje eden mimo drugega v stilu slamnatega moža. In potem sledi še omalovaževanje sogovornika.

            Eh! Taki smo! Boljših pač ni! Eni sicer poskušajo uvažati neke nove ljudi, a bodo krepko razočarani!

          • Zdravko

            Točno tako, Riki!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI