Prejeli smo: Absolutno zlo ne ve kako naprej

Casnik 3.12.2016 9:09
 

zvezdaSaligia, to so začetnice sedmih naglavnih grehov.

Izmed njih sem izbral napuh in pohlep, kajti ta dva vodita ambiciozne ljudi k moči, s katero obvladujejo ostalo množico povprečnežev ter neizobraženih in nevednih ljudi.

Je pa razlika v kakšnem sistemu delujejo. V diktaturah 20-tega stoletja, komunizmu, fašizmu in nacizmu so diktatorji odločali o usodah državljanov. V kapitalizmu o tem odločajo lastniki kapitala. Kateri od obeh sistemov je bolj učinkovit ni težko ugotoviti. Primeri Venezuele, Severne Koreje so žalostni primeri diktatur. ZDA in ostalih 7 gospodarsko močnih držav pa primer učinkovitosti kapitalizma.

Po razmisleku lahko ugotovimo, da tako ene kot druge vodita pohlep in napuh, Slovence posebej pa tudi zavist.

Slovenija je bila 75 let pod doktrino komunizma in mnogi so v času življenja naredili pakt z absolutnim zlom, hudičem, ki od njih terja izpolnjevanje tega pakta. Te osebe imenuje gospod Žiga Turk živi mrtveci. Sledijo zahtevam trenutnih potreb absolutnega zla, ki postavi enega za predsednika vlade, drugega za ustavnega sodnika, tretjega za ministra in tako dalje. Za izvedbo svojih načrtov ima to zlo na razpolago ves potrebni aparat kot: parlament, sodstvo, javni sektor in ustavno sodišče.

Po 25-tih letih obstoja pa smo v državi prišli v situacijo, ko tudi to absolutno zlo ne ve, kako naprej, kajti ob šoku, ki ga je doživelo ob izvolitvi slovenskega zeta za novega predsednika Združenih držav Amerike sem med komentarji v medijih in spletu poleg vseh neokusnih podtikanj naletel tudi na idejo, da je potrebno v ZDA spremeniti volilni sistem ali celo ljudstvo. Spremembo volilnega sistema smo si preteklih letih, ko nam žal tri četrt časa vladajo komunisti želeli tudi mi v opoziciji pa komunistom ustreza, bi pa oni ljudstvo zamenjali z migranti.

Erik J. Krisch, Ljubljana

 
Značke:

17 komentarjev

  • “Desničarji” so se z lahkoto pustili zapeljati komunističnemu pohlepu in napuhu že zgolj zato, ker med njimi ni bilo gospodarjev, ampak v večini socialistični hlapci. Tako je s pomočjo negativne selekcije na vrh priplezal cvet psihopatov. Zato bi moralo biti pravilo, da nihče ni več kot 4 leta na vrhu stranke.

    • Misliš tiste, ki so po naključju ostali živi in niso pobegnili v izgnanstvo.
      Če so sploh bila naključja.

    • pavel: “Zato bi moralo biti pravilo, da nihče ni več kot 4 leta na vrhu stranke.”
      =====================

      Si kot komunisti sli SMC, sproti spreminjati “pravila”.
      Najbolje, da se pridružiš Peršaku pri pisanju novega medijskega zakona. 🙂

  • planinka

    Če gledaš trenutno stanje v Sloveniji, si res tega ne moreš drugače razlagati, kot je zgoraj opisano.

    Toda, v Ameriki se je zgodil Trump, morda se bo v Sloveniji zgodilo LJUDSTVO !!!

    Pavel, tvoje sovraštvo je izrazito psihopatsko.

    • Psihopati želijo voditi množice. Jaz tebe ne želim voditi. Dajem ti svobodo, da te slepec pelje v brezno.

    • Planinka, se strinjam.

  • Nekateri, ki se označujejo za katolike in desničarje, raje še naprej gledajo absolutno zlo kot desno politiko pod vodstvom JJ.

    Samo da sosedu krava crkne in se bomo oddahnili, menijo.

  • Franc Mihič

    Absolutno zlo, da postavlja v Sloveniji predsednika vlade,….?
    Takšna nezrela trditev pa res lepo in udobno odveže desnico vsake odgovornosti za stanje.

    • Franc Mihič

      Dokler bo slovenska desnica obsedena predvsem z upokojencem Milanom Kučanom in totalitarizmom, tolerira pa politike in strokovnjake, enako kot levica, ki so sprejeli in zagovarjali odločitve, ki so državljanom in državi naredili nepopravljivo škodo, v Sloveniji ne more biti bolje, saj politika ne razume, kaj je pravičnost in prevladuje nepotizem.
      Za politike oškodovanje in plenjenje lastnine ni bilo in še ni resen nacionalen problem. Mnogi smo prizadeti. Prakticira se dvojna merila. Demokracija zato slabo deluje. Ljudje smo razočarani. Samo narod plačuje »grehe«, a »elita« (še) ne. Privilegirane elite ščiti volilni sistem, saj volivci nimamo izbire, da izberemo, komu podelimo mandat za oblast. Posledica je negativna selekcija. Politiki so odtujeni, nimajo kontakta z volivci. Kako so obiskane poslanske pisarne? O posledicah volilnega sistema molčijo celo vplivni mediji »v službi ljudstva«! Vsi pa analizirajo hibe ameriške demokracije, ki deluje že 240 let.
      Minister za pravosodje Goran Klemenčič v Studiu Cyti 14. novembra pove: »Politika, ne leva, ne desna, ni kriva za stanje obravnave bančnega kriminala, krive so predvsem inštitucije pravosodja.«
      Politika je pri nas 25 let gledala in se sporekala o tem, kaj se dogaja v praksi in v pravosodju. To povsod deluje ustrezno zakonodaji in ustrezno volji aktualne politike. To je realno dejstvo. Ali politika res ni kriva, ko je bolj samo opazovala delovanje bank, kot pa da bi pravočasno ukrepala, da bi se tako izognila bančni luknji? Da je bila dolžna ukrepati, potrjuje stanje in učinkovitost obravnave bančnega kriminala. Politika je tista, ki ima mandat ljudstva, da poskrbi za potrebne pogoje in spremembe, da država prava opravi svoje delo. To je moje prepričanje. Politika, ki poskrbi za pravno državo, državljani nagradijo na volitvah.
      »Levica in desnica sta podpirali menedžerske prevzeme in gledali proč pri kreditih,« trdi ekonomist dr. Jože P. Damijan. »Saj ni potrebe, da bi kredite vračali,« pa je Bine Kordež, nesojeni glavni lastnik Merkurja, samozavestno dejal še oktobra 2007. Nihče poklicanih ni temu oporekal in ni ukrepal. Bilo je več kot očitno, da gre za oškodovanje gospodarske družbe na račun razvoja te družbe. Tega v EU ne poznajo. Politika pa je uresničila, kar je zagovarjal bivši minister in rektor univerze dr. Jože Mencinger: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Zakaj oškodovanje torej pri nas ni kaznivo ravnanje? Kako to razume pravosodje in tožilstvo? Kdo je tu zatajil? Po moje najprej politika in nato še pravosodje? Poprava napak se pričakuje, saj narod že plačuje zablode. Na vrsti so volitve!
      Ljudje smo v demokraciji pričakovali pravičnost in enakopravnost pri privatizaciji skupne lastnine. Uresničilo se ni tisto, kar je prvotno načrtoval DEMOS. Tako piše prof. dr. Andrej Umek, bivši minister: »Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov«. Pove tudi napako desnice: »Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoje.«
      Desnica torej ni niti poskušala popraviti te krivice, npr. pred Ustavnim sodiščem, ki najbolj bremenijo državljane in hromijo razvoj demokracije in države!
      Oblast pa je uresničila, kar je zagovarjal »pedagog naroda«, bivši minister in rektor univerze dr. Jože Mencinger, ki je dejal: »Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona »kapitalistov«, njihov cilj je bil proizvodno premoženje čim prej pretopiti v potrošno premoženje – avtomobile in stanovanja. Še večja nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Tako pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. Certifikati so ničvredni papirji. Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
      V stroki in politiki pa so o tem bili in so še kar tiho? Razočaranje je zato ogromno. Prisotna je negativna selekcija kadrov. Oškodovanje torej pri nas ni kaznivo ravnanje?
      http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/

    • Franc Mihič

      Zopet berem dokument vlade Janeza Janše iz konca l. 2007:«Cilj novele Zakona o prevzemih je, da onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano rešitvijo se sledi namenu evropske direktive varovanja delničarjev in upnikov. Večina držav EU ima pravila, ki so usmerjena v prepoved finančne pomoči ciljne družbe prevzemniku. Pravila omejujejo način, da se zastavijo vrednostni papirji ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). V nekaterih državah je prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji in pod drobnogledom nadzorne institucije.«

      Janševa vlada je potem le sprejela takšno novelo zakona, žal zelo pozno, saj problema očitno ni dojela.

      Kdo je torej pri lastninjenju manipuliral z državljani in očitno dopuščal oškodovanja gospodarskih družb, ter kratil ustavne lastninske pravice običajnih državljanov?
      Očitno leva in desna politika in stroka! Vede ali pa nevede.

      Posledica je tudi bančna luknja. Kdo bo kdaj odgovarjal?

      Drugo je kratenje lastninskih pravic predstavlja zakon mag. Antona Ropa, LDS/SD, ki je delodajalcem 13 let dovoljeval prikrito neplačevanje socialnih prispevkov za zaposlene. Šele na predlog ZSSS je ustavno sodišče odpravilo ta zakon! Trinajstletno »zakonito prikrito« goljufanje delavcev niso torej odpravili zakonodajalci sami oziroma »pravične stranke in poslanci«, levi ne desni, niti nobena vlada, temveč šele ustavno sodišče. Kdo vse je odgovoren za to krivico in sramoto, ki se še dogaja!

      Vsi politiki so tako, povsem brez empatije za delojemalce, pomagali le menedžerjem, ki prikrito hinavsko niso plačevali prispevkov, denar pa je ostajal podjetju oziroma lastnikom podjetij.
      Menedžerji so bili »uspešni in dobro plačani«, lastnikom pa je več ostalo. Krivičen in nepošten zakon ter ravnanje politikov in mnogih uprav podjetij je odpravilo torej šele ustavno sodišče.
      Tedanji predsednik US in zdaj član US dr. Ernst Petrič je javno dejal, da je bila to čista goljufija delavcev!
      Kje so ostali neplačani prispevki? Pri lastnikih podjetij ali pa v stečajni masi podjetij in pri upnikih!
      Po potrebi pa se izpad neplačanih prispevkov pokrije iz proračuna, se pravi, plačajo ga davkoplačevalci ali pa delavci ostanejo ogoljufani pri pokojninah in zdravstvenem zavarovanju.
      To je ena najsramotnejših slovenskih političnih zablod, v kateri so bili ogoljufani delojemalci in davkoplačevalci – velika skupina volivcev, zaradi katere bi že davno morali biti mnogi odstranjeni z oblasti in vseh javnih funkcij. Torej vsaj vodilni politiki in njihovi sodelavci, od denimo mag. Antona Ropa, Janeza Janše, Jožeta Tanka, dr. Francija Križaniča in Boruta Pahorja do vseh ministrov za delo in socialo ter še marsikdo iz politike in seveda javne stroke.

      Očitno se goljufija splača?! Ni nikogar niti kanček sram?

    • Franc Mihič

      Še ena usodna odločitev. Slovenski parlament je pred 17 leti storil veliko napako, zaradi katere mnogi še danes trpijo. Poslanci so sprejeli zakon, kot ga ne poznajo nikjer na svetu; podjetniki so namreč morali dolgove podjetij odplačevati z osebnim premoženjem, čeprav so ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo – torej družbo, kjer odgovarjajo le z vloženim kapitalom.
      Ljudem še vedno rubijo hiše, avtomobile, zemljo, vse, kar je vrednega. Približno 18 tisoč podjetnikov naj bi država izbrisala proti njihovi volji in jim potem pobrala vse; razpadle so številne družine, nekateri so si v obupu vzeli življenje.
      L. 1999 je takratni minister za finance Mitja Gaspari za pripravo zakona, ki bi odpravil insolventnost podjetij, sprejel teze Aleša Zalarja, takratnega predsednika Slovenskega sodniškega društva, ki je vrinil člen iz ZGD, in sicer o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Ta predvideva, da podjetnik soglaša, da ne želi več poslovati in pri notarju podpiše, da je poplačal vse upnike, vse delavce in da bo, če se v letu dni javi kak upnik, dolgove poplačal z osebnim premoženjem. Gaspari je k sodelovanju povabil tudi nekdanjo sodnico Nino Plavšak, ki je v zelo kratkem času zakon po tezah Aleša Zalarja tudi napisala. Takratno Gasparijevo finančno ministrstvo je predlog zakona posredovalo državnemu zboru, poslanci pa so Zakon o finančnem poslovanju sprejeli po hitrem postopku.
      Da so takrat ravnali narobe, danes priznavajo tako na ministrstvu za pravosodje, nekateri poslanci kot tudi nekateri ustavni pravniki, a krivic ne odpravi nihče.
      50 tisoč ljudi že 17 let trpi posledice zakona, kakršnega ne poznajo nikjer na svetu. Z njim so čez noč izbrisali na tisoče podjetij, dolgove pa prevalili na osebno premoženje njihovih lastnikov, tudi če so v podjetju imeli le eno samo delnico.
      Izbrisani podjetniki pravice na slovenskih sodiščih niso našli, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice.
      Ukrep, da podjetniki oz. delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem je neumnost..
      To je skregano z bistvom delnice v kapitalskih družbah, z bistvom d.o.o. , d.d. in delničarskim pravom.
      To bomo po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice državljani silno drago plačali, bolj kot za izbrisane.
      Politika, leva in desna je pa je še vedno neodgovorno tiho.
      To je neznanje celotne politike oz. pravne države, nepoznavanje delovanja gospodarstva. Tako se (je) zatira(lo) podjetništvo in vlaganje osebnega kapitala v gospodarstvo. Ne razume se bistva kapitalskih gospodarskih družb in odgovornosti njihovih lastnikov, ko se ne razume, kaj pomeni delež v d.o.o. in delnica v d.d.- delniški gospodarski družbi. To je svetovni unikum in neumnost, ki nas in nas bo ogromno stala.

  • Absolutno zlo moderne držbe nastopa v teh oblikah: korupcija in klientelizem v povezavi z pomanjkanjem osebne integritete, odsotnost empatije in solidarnosti ter nestrpnost.

  • Franc Mihič

    Kaj pa počne abs9lutno dobro?
    Kaj pa človek?

    • Nič ne počne.
      Čaka, da se človek spreobrne k Njemu.
      Ki je absolutno dobro.

      • Franc Mihič

        Rezultat je potem jasen?
        Absolutno zlo ima potem prosto pot za delovanje, saj ni nobene ovire.
        Ali ni to samo velik izgovor za nedelovanje in za odgovornost in vzvišeno distanco do realnih problemov in izzivov?
        “Kristjan v politiki se je dolžan ukvarjati z razvijanjem pravičnosti in neprestanim izpopolnjevanjem družbenega in gospodarskega sistema ter vseh podsistemov. To počne predvsem s pametjo in ne z vero.”

        dr. Ivan Štuhec, moralni teolog

        • Kaže da se glede tega rezultata nisva razumela, ker sem odgovor napisala v smislu vašega vprašanja.
          Strinjam se namreč z izjavo g Štuheca !

        • Ker absolutno dobro je zame lahko samo Bog, mi pa smo le ljudje.
          Od nas samih pa je odvisno, koliko odgovornosti imamo do drugih in kako živimo.
          Koliko upoštevamo naravne in koliko napisane zakone.
          Ali živimo v skladu z Bogom, z Njegovo voljo ali se ravnamo po svojih egoističnih načelih, pridobljenih v času, ki bi ga morali že pustiti za seboj in se spopasti z novimi izzivi, ki se jih ne zmanjka ..


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI