Ius-info: Jaklič, Avbelj, Zobec, Pavliha, Trstenjak in drugi na okrogli mizi »Pravo in politika – zaveznika ali nasprotnika?«

Casnik 2.12.2016 0:291 komentar
 

»Podpore ne razumem kot podpore meni osebno, ampak viziji izboljšanja pravne države, za katero se zavzemam in ki je hkrati vizija velikega dela Slovenk in Slovencev,« se je po spletu ddr. Klemen Jaklič zahvalil za zaupanje tako velikemu številu ljudi, ki so mu namenili svoj glas. Poudaril je, da ti ne želijo drugega, kot da bi bili pred pravom enako spoštovani. Če ne drugače, vsaj kot enakovreden, reprezentativen glas. »Od moje prefinjene izključitve iz postopka kandidature za sodnika na Evropskem sodišču je točno eno leto in naneslo je, da se izziv za politiko v teh dneh ponavlja. Zato tistim, ki ste mi v imenu svoje lastne vizije v tolikšnem številu namenili svoje glasove, sporočam, da že zaradi demokratičnega procesa – ker je pomembno, da ta čim bolj rahločutno deluje in napreduje tudi na Slovenskem – pozorno spremljajte ravnanja ključnih političnih akterjev tudi v tej zadevi. Ter se nato na njihova ravnanja, kakršnakoli pač že bodo, na ustrezen demokratičen način tudi odzovite, če ne prej, na volitvah. Šele če deluje demokracija, lahko napreduje tudi pravna država,« je sklenil in napovedal svoje prihodnje udejstvovanje.

Kako bi morali urediti volitve sodnikov Ustavnega sodišča, da bi kar najbolj izključili vpliv politike, je bilo vprašanje, postavljeno dr. Mateju Avblju. Zelo konkretno je predlagal, da je pri volitvah ustavnih sodnikov treba nemudoma odpraviti javne razpise za (samo)kandidiranje na položaj ustavnega sodnika. Po njegovem mnenju je pristojnost za predlaganje lahko izključno v rokah predsednika republike, vendar jo mora končno začeti izvajati, tako da bo oblastno izbral kandidate in s svojo avtoriteto tudi stal za njimi pri imenovanju v Državnem zboru. Za zagotavljanje dejansko vrhunske pravne usposobljenosti, kar se pri ustavnih sodnikih pričakuje, bi bilo po njegovem mnenju treba po zgledu Sodišča EU tudi v Sloveniji oblikovati sedemčlansko telo, sestavljeno iz vrhunskih domačih in nujno tudi tujih pravnih strokovnjakov: »To telo bi vsakega od kandidatov za ustavnega sodnika po vsebini, meritorno strokovno zaslišalo, preverilo njegovo vsestransko usposobljenost in podalo svoje izčrpno obrazloženo mnenje o njem predsedniku republike. Mnenje seveda ne bi bilo zavezujoče, toda predsednik in Državni zbor bi morala prevzeti politično odgovornost, če bi ravnala v nasprotju z njim.«

Ustavni sodnik Jan Zobec je glede ocene razmer v sodstvu poudaril, »da se te že izboljšujejo, in sicer z menjavo generacij. Stare oligarhije se redčijo, izgubljajo moč, kar se navzven kaže prek različnih banalnosti, s katerimi poskušajo zagotoviti nekakšno nasledstvo, na primer na položaju predsednika Vrhovnega sodišča. Zanimivo, kako s krepitvijo neodvisnosti posameznega sodnika kopni njihovo fetišiziranje neodvisnosti sodstva kot celote ali določenega sodišča, v zadnjem času najbolj očitno Vrhovnega.« Opozoril je še na značilno vlogo Sodnega sveta, ki enkrat izvede udar na neodvisnost sodstva (z izrekanjem o podpori kandidatu za predsednika Vrhovnega sodišča), drugič pa ima v primerljivi zadevi povsem nasprotno stališče.

Profesor na FPP Univerze v Ljubljani dr. Marko Pavliha je med drugim pomenljivo izpostavil: »Je kar prav tisto, kar piše Platon v Državi, da je človek šele pri petdesetih – in če je Platon to rekel takrat, je to danes skoraj pri sedemdesetih – res zrel za najpomembnejše funkcije v državi.« V nadaljevanju je prek statistike prikazal svoj pogled na odgovornost pravnikov za trenutno stanje v državi. Od dvanajstih predsednikov Državnega zbora imamo do zdaj dva in pol pravnika, od desetih predsednikov Vlade samo enega pravnika, od štirih predsednikov države dva pravnika, od petih predsednikov Državnega sveta enega pravnika, od treh predsednikov Računskega sodišča dva pravnika, od štirih Varuhov človekovih pravic eno pravnico. Prav tako je v Državnem zboru nekaj manj kot 12 odstotkov pravnikov, tudi samo dva predsednika parlamentarnih strank sta pravnika. To pomeni, da pravniki kot politiki niso tako zelo odgovorni za trenutno stanje v Sloveniji. »Jasno pa je, da pravniki delamo tudi drugje, kot funkcionarji v pravosodju, vključno z Ustavnim sodiščem, tudi v različnih podpornih službah,« je še priznal in povedal, da ga skrbijo tisti, ki so bodisi pasivni oziroma nemi opazovalci bodisi »obračalci po vetru«, veselijo pa ga tisti, ki se na strani civilne družbe v prostem času trudijo za večjo blaginjo.

Več: Ius-info

 
Značke:

1 komentar

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI