Anabaptistka Alenka in anabaptist Luka

Branko Cestnik 28.11.2016 6:3776 komentarjev
 

sveta-trojicaReformacija kot obče krščansko dogajanje

Približujemo se veliki obletnici: 500-letnici reformacije. Priložnost za velike misli in velike popravke dozdajšnjih misli. Najprej to, da reformacija ni samo Luter in Kalvin. Sodobni zgodovinarji v reformacijo šteje šest tokov:

  • nemški tok (Luter);
  • švicarski tok (Zwingli, Kalvin);
  • anglikanska reforma;
  • katoliška obnova (Tridentinski koncil);
  • druga reformacija (prečiščenje in utrditev nauka okrog l. 1600);
  • radikalna reformacija.

V splošni zgodovini krščanstva se reformacijo vse manj razume kot razkol in vse bolj kot veliko teološko in pastoralno obnovo, ki je trajala dobro stoletje in ki se je dogajala v celotnem zahodnem krščanstvu, vključno v rimskem katolištvu. Tako umevanje je podlaga skupnemu luteransko-katoliškemu dokumentu Od konflikta do skupnosti (link), kakor tudi papeževi nedavni „rehabilitaciji“ Lutra. Slednje je pri katoliških konservativcih vzbudilo nemalo zmede in povečalo njih koprnenje po papežu, ki bo nasledil Frančiška.

Radikalna reformacija in nje levičarsko potomstvo

Ostanimo pri radikalni reformaciji. Anglikanski zgodovinar in teolog Alister E. McGrath tok radikalne reformacije strne v štiri stebre (v slovenščino prevedena knjiga Vodnik po krščanski teologiji I.):

  • splošno nezaupanje v zunanje avtoritete;
  • zavračanja krsta dojenčkov v prid krsta odraslih vernikov;
  • skupna lastnina;
  • poudarek na pacifizmu in nenasilju.

Zaradi vztrajanja pri ideji krsta odraslih in pri prekrščevanju ta tok imenujemo tudi anabaptistični. Anabaptistov niso marali ne katoličani ne luteranci ne kalvinisti. Povsod so bili hudo preganjani (vir).

Že s prve vidimo, da so anabaptisti bili nekakšni duhovni predniki kasnejših anarhistov in revolucionarjev oz. radikalne politične levice. (Podobno kot kalvinisti nekakšni duhovni predniki kapitalistov.) Ne verjamete, da obstaja povezava med anabaptisti in levičarstvom? Poglejmo, kako danes v slovenskem prostoru gor držimo štiri „anabaptistične“ stebre:

  • prisotnost ideje, da je vsaka avtoriteta boljkone represivna: od avtoritete družinskega očeta (redefinicija družine npr. briše besedo oče) do avtoritete religije in vojske (skoraj gnus nekaterih do lastne nacionalne armade);
  • pojavljajo se peticije o prepovedi krsta dojenčkov in ideja, da je krst dojenčka protiustaven; v ozadju čemi tudi ideja, da je vzgoja kot taka nagnjena k represiji in da naj se otrok sploh v vsem „sam odloča“ (permisivna vzgoja);
  • poveličevanje javnega (skupnega) gospodarstva pred zasebnim je v Sloveniji skoraj mantra;
  • poudarek na strpnosti, politično korektni govorici, mavričnosti.

Vsakoletni slovenski „protestanti“

Anabaptistične smernice niti ne motijo. Tudi v kakšni od postmodernih preoblek ne. Daljni izvir je vendarle evangelij, za katerega vemo, da si ga nekateri krščanski filozofi znajo razlagati tudi po ključu anarhističnega humanizma (prim. Jacques Ellul, Anarhija in krščanstvo). Morda moti nekaj drugega: plitvi in spolitizirani anabaptizem slovenskih modnih „protestantov“, ki so večinoma – tako nam je predvidevati – ateisti.

Vsako leto okrog 31. oktobra, ko je Dan reformacije, na Slovenskem odkrijemo nove ešalone gorečih „protestantov“. Običajno gre za ljudi, ki nimajo nobenega pojma o zgodovinskih in teoloških vidikih Lutrovih 95 tez (prim. komentar Najprej milost, nato knjiga), popolnoma pa se identificirajo z njegovim dejanjem (domnevnega) nabijanja teh tez na cerkvena vrata. Bog jih ne zanima, pod krinko knjigoljubja jih zanima predvsem, kako vzdražiti in amplificirati „nelagodje katoliškega duha ob dnevu reformacije“ – če uporabimo besede Vesne V. Godina (link).

Tudi letos sta se kot vihar dvignila dva taka protestanta: Alenka Bratušek in Luka Mesec. Anabaptistično razvneta sta zgrožena nad požrešnostjo in pohlepom Cerkve, pred katero menda nobena banka in nobena smreka več ni varna. V skrbi za javno dobro, se pravi v skrbi za „skupno lastnino“ zato zahtevata nič manj kot moralno prenovo, da, reformo Cerkve. Lukova mladina je že nabila teze na virtualna cerkvena vrata (link).

Potrebni poboljšanja smo veseli napotkov, ampak …

Katoličani smo veseli njunih in njunih zvestih medijev vnetih želja po našem poboljšanju. Vemo, da se moramo otresti napak in šibkosti. Vsak napotek prav pride.

Hvala vama, Alenka in Luka! Edino to še povejta: molita kaj psalme? Kajti če jih ne molita, nam nista v pomoč. Sta samo tehnični zaznamek ob premikanju dvatisočletne karavane. Majhen vrtinec puščavskega peska, medtem ko naše ponižne kamele nezadržno plovejo preko sipin. Pravi reformator, pravi protestant in anabaptist, tisti, ki bo karavano zmogel tudi preusmeriti, bo namreč človek molitve – psalmično zaljubljen v Boga. Drugače biti ne more.

Alenka in Luka, reformacija je božja. Odložita zato kladivo, prihranita si žeblje in papir, „ne izgovarjajta po nemarnem“ (prim. 2 Mz 20,7) njenega imena!

Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

 
Značke:

76 komentarjev

  • Kako lepo je brati končno nekaj Božjega, nekaj realnega, nekaj kar ni hujskanje in manipulacija množic za egoistične interese. Razloži temelje raznih duhovnih tokov in stranpoti, da razumemo sodobno kulturo in njene defekte. Duhovno in duhovito. Ponižno in hkrati zelo kritično. V tekstu ni moč nikjer najti, da navija za Naše in sovraži, potolče in pobija Njihove. L

  • Res je, ampak kot vemo politiki niso teologi, meniš da bi morali biti?

    • V Sloveniji tudi normalnih politikov krvavo manjka. Imamo predvsem psihopate in pudlje, ki populistično kurijo sovraštvo in iz politike izganjajo kompetentne, konkurenco, bolj poštene in ljudi, ki hočejo za skupnost res kaj dobrega narediti.

    • Pri politikih niti ni treba da so npr. fiziki. Ampak fino je, če imajo občutek in se držijo fizikalnih zakonitosti. Drugače je od njih sposobnejši vsak kmet, ker ima več občutka za realnost.

    • Občutka za realnost, takoimenovane “zdrave pameti” občutno primanjkuje. Dobesedno kot da je potisnjena v kot.
      Najde se morda res samo še pri kmetih, ki so vsakodnevno v stiku z naravo in drugih vernih, morda pristnih iskalcih resnice oz. Boga.
      Sprašujem, a je lahko oblast brez tega korektiva “zdrave pameti”, sploh še oblast ?

  • Ali tudi KC vidi samo druge, ne pa tudi sebe?

    Spomnimo se, reformacija in njene širše posledice so bile in so posledica odklona KC od Svetega pisma in učenja njenih svetnikov.

    Zato je sama najbolj odgovorna tudi za navedeno zlorabo, ki je le ena izmed posledic tedanjih dogodkov. Seveda pa to ne opravičuje poizkusov navedenih dveh, da bi drugim solila pamet. Tudi ta dva vidita samo druge, ne pa sebe.

    • “Tudi ta dva vidita samo druge, ne pa sebe.”
      Zelo narobe in naivno. Psihopati vidijo samo sebe. Onadva kurita množico s sovraštvom. Zbirata pod svojo zastavo vse, ki sovražijo Cerkev, vse ki so imeli s Cerkvijo slabe, grde izkušnje. Vse, ki so jih pokvarjeni kristjani ranili. In takih ni malo.

      • Verjetno je bilo mišljeni, da vidita krivdo samo pri drugih, ne pri sebi. Kar najbrž čisto paše k psihopatom.

      • Sicer pa, zakaj se tako bojiš ljudi z osebnostno motnjo? To so v bistvi čustveni invalidi, ki pač nimajo “centra” za empatijo. Ja, zna bit kar velik problem, če se njegov bližnji tega ne zaveda ali če pristopa naivno.

        Ampak zdi se mi, da se ponekod med ljudmi kar krepi “odpornost” na take osebke. Čustveni invalid v takem okolju seveda nima več posebne prednosti. Mogoče lahko celo postane čisto uporabno učinkovit.

  • povezave med med anabaptisti in levičarstvom ni, ker Luka in Alenka za psalme sploh ne vesta.
    katoliški konservativci niso zmedeni ampak samo zagovarjajo edini možni način reševanja težav, ki jih primaša razcepljenost Cerkve – priznanje heretikov, da so v zmoti in njihovo spreobrnjenje.

  • obveznoime

    …..torej ni šans da sprejmete kakršenkoli nasvet/pomoč od nevernikov…. zelo fajn!

    • Za dialog je potrebno biti odprt Bogu. Večino kristjanov očitno vsaj 500 let tega ni sposobna. Zaprti so v svoj prav. Čeprav Jezusovo učenje govori o tem, da se stalno prevljajmo, reformirajmo in izboljšujmo, ker smo grešniki. Rigidnost katoličanov in ateističnih agresivnih sektašev se vidi v tem, da agresivno vsiljujejo svoj prav, hočejo drugemu in Bogu gospodovati, vladati.

    • Nasveti od nevernikov so pogosto zelo problematični. Ker če je nevernik, potem najbrž nasprotuje vsaj kakšni točki iz Svetega pisma. Glede na to, da še nobena taka “točka” ni bila dokazana kot zmotna, smo kristjani do nevernikov precej skeptični.

      Popolnoma drugače je, ko kakšen nevernik vstopi v “naš svet”. Tak zna delati tektonske premike.
      Tisti neverniki, ki ostajajo zunaj, tega (bivšega) kolega ponavadi vidijo kot malo hecnega. Ampak to je stvar perspektive.

  • Pred 10 leti sem se izvrstno razumel s prijateljico ateistko,ki je iskala Boga. Usmeril sem jo na svojega duhovnega spremljevalca, ki je nekoč mene pripeljal iskreno in toplo do živega Boga. Tako kot že nekaj ateističnih mojih prijateljev pred njo. Čez nekaj dni mi je zaupala,da ji je med pogovorom dal roko na stegno. Ker vem, da je bila zelo ranjena od prej, sem s tem stavkom izgubil zaupanje do obeh. No, včeraj sem slišal še eno tako

    • Razumem reakciji obeh. Ampak se zgodi tak zdrs. Vsi smo krvavi pod kožo in etično samoobvladovanje je težko popolno. Tudi svetniki so imeli mnogi težave, ko so šli skozi skušnjave. Zanimivo pri tebi mi je, da ti je izgleda huje, če da kristjan nedovoljeno roko dekletu nas stegno, kot če kristjanofob s kolom kristjana po glavi. Ne preneseš, da bi se smeli postavit zase in koga kritizirat. Čudno, da ne kritiziraš Cestnika, zakaj vzbuja sovraštvo, ko Bratuškovo in Mesca “razglaša” za anabaptista in jima na koncu podeli lekcijo.

    • Najbrž je tukaj težko z gotovostjo sklepat. Možno je, da je tisti duhovni spremljevalec samo zelo štorast (ter da si je ona njegov dotik napačno razlagala).

      Če pa duhovni spremljevalec s tako “drobno” gesto išče morebitno ljubico, gre pa najbrž za zelo težek greh, ki lahko povzroči, da neko dušo odnese zelo daleč od Boga. Uboj duše je mnogo hujši od uboja telesa.

    • Vsaka učiteljica, ki v skupini (spontano) poboža ali (materinsko) stisne prvošolčka k sebi, tvega obtožbo pedofilije … Ni vsak telesni dotik znak za alarm, je pa res, da imajo vsake oči svojega malarja: vsak si lahko po svoje razlaga dejanja drugega in jim pripisuje namene, na katere ‘izvajalec’ morda niti ‘na kraj pameti’ ni pomislil.

      • Vi imate očitno radi, da vam neznani moški polagajo roke na vaše stegno? Jo držijo na njem in še malo pobožajo.
        Baba je babi zver? Ali to zato nasprotujete, ker mi morate pri vsem nasprotovati?

        • Gospod Pavel, sem prebrala, kar je bilo zapisano v Vašem zapisu (“… ji je med pogovorom dal roko na stegno” – to pa lahko pomeni marsikaj, npr. tudi znamenje razumevanja, če gre za trenutno, kratkotrajno gesto). Če pa sem spregledala kaj o ‘božanju stegen’, se Vam opravičujem za vznemirjenje, ki sem Vam ga povzročila. Ne, četudi me imate za zver, mi ne bi bilo všeč, če bi mi neznani moški polagali roke na moje stegno in me še malo pobožali.
          Da sem Vam nasprotovala, pa se niti ne zavedam (??). Tudi za to se Vam opravičujem. Vas moram prihodnji vprašati za dovoljenje, če lahko še kaj napišem?

          • Čudi me samo to veliko pomanjkanje empatije za zlorabo žensk. Ter veliko preveliko občutljivost za Naše, ki so vedno žrtve, tudi če so v resnici krivci.

          • In kakšna je tvoja empatija do marte in njenega komentarja? Jaz ne vidim niti sledu a kakšni babji zveri.

            Ali pa si jo samo napadel, ker njen komentar ni v skladu s tvojim “edino pravilnim” mnenjem?

          • Imaš prav. Sit sem že tega, da čisto na vsako moje mnenje par ljudi udari kot, da je vse zlo, kar rečem.

      • Med tema dvema dejanjema je pa veliko, veliko razlik.

        • Ali je tukaj sarkazem na “on” ali na “off”?

        • So dovoljeni dotiki na mesta, ki niso erotična. Na ramo, pobožati glavo. So pa erotična mesta. Ne vem, danes je toliko ene zblojenosti, da si lahko povsod šokiran, vsak lahko v temelju šokira. Ne vem…

          • Stegno je lahko hkrati s kolenom, kar zna biti dotik sočutja. Ostalo bi znalo biti sumljivo.

            Ampak ne veš… Za nekatere stvari pač nimaš podatkov, zato z njimi nima smisla pregrevati možganov. Vsega ne moremo vedeti.

          • Drži. Ne vem. Samo kriminalistična preiskava bi prinesla informacije ali pa bi še tu ostal dvom.

  • veronika

    Gospod Pavel, ali ste duhovnega spremljevalca vsaj enkrat pošteno premlatili ? To, da tukaj opravljate prijateljico in svojega čudnega spremljevalca, je le strahopetno dejanje.

    • A je res treba na vsako malenkost skočiti s to brutalno agresivnostjo, kar je značilno za edino pravo sekto zadnjih 26 let?Bil sem globoko v sebi šokiran. Nisem vedel kdo je resnični krivec. Izjemen pridigar je in izjemen spremljevalec. Kar dva moja prijatelja je pripeljal do krsta in birme. Po drugi strani, a si je ona izmislila. Ali je kot seksi punca kaj izzivala. Nisem šel brskati v to žerjavico. Od obeh sem se umaknil.

      • veronika

        G. Pavel ob 16,00 uri pravite, da ne veste, kdo je v vaši zgodbi resnični krivec. Čemu potem koristi, da v komentarjih k resni zadevi nudite (z naslovom članka ne povezane) domneve in povrh tega blatite svojega duhovnega spremljevalca?

        ˇ

        • Vi blatite. Inkvizitorsko. Kje sem kaj žalega rekel kaj čez njega?
          Ima vezo. Reforme pokvarjene cerkve in vedno več je ljudi, ki Cerkev sovražijo. Zaradi naših ljudi, ki delajo slaba dejanja. Seveda je tudi na njihovi strani polno lažnivcev in manipulatorjev, ki pumpajo svojo rajo s sovraštvom. S kolom pretepati… Kako nasilna gospa… Vas to v sekti tako grdo učijo?

          • “Inkvizitorsko”

            Gospod Pavel,
            veste od kod ta beseda? (lat. “inquirere” pomeni preiskati, preizkusiti)

            S pravnega vidika inkvizicija pomeni korak naprej v spoštovanju človekovih pravic, saj je obtoženemu zagotavljala relativno (tistemu času primerno) pošteno sojenje. Ni sodil vladar tiste pokrajine, temveč od vladarja neodvisna institucija.

    • Včeraj pa sem zvedel, da je bilo kasneje nekaj podobnega.. In da sem prijateljici naredil veliko krivico, ker sem jo pustil, nimam več kontaktov z njo. Res je, da je bila tudi moja žena ljubosumna nanjo za brezveze. A vseeno. Kriv sem tudi jaz, ker sem se umaknil od obeh.

      • veronika

        G. Pavel, včeraj ste zvedeli, nekaj sklenili a kljub temu danes pišete in blatite……

        Imate pa tudi prav: krivice delate.
        Že dolgo. In ne le prijateljici.
        Ob 10,42 tudi “večini kristjanov očitno vsaj 500 let”
        Koliko ljudi pomeni “večina kristjanov v 500 letih in več”?

  • Kako si jaz predstavljam normalno ali zaželjeno umestitev krščanstva in Cerkve v današnjo evropsko družbo, predvsem v konkretno lokalno skupnost?

    Recimo takole – v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem ( v včerajšnjih Obzorjih duha nekje po 25. minuti do 31. minute): http://4d.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174439899

    Župnik je mag.Janko Krištof. Na prvi pogled moder, simpatičen, podjeten duhovni voditelj. Ob njem z roko v roki ravnatelj lokalne osnovne šole Tomi Partl. Kako lepo in pametno je slišati besede in odnos do župnije in župnika, kot ga izpove ravnatelj.

    Kako drugače pri nas v Sloveniji! Kdaj nas bo srečala pamet? Kdaj se bo nehalo ignorirat in preganjat krščanstvo, glavni duhovni temelj naše civilizacije v slovenski šoli in s tem delat nepopravljivo škodo slovenskim otrokom?!

    • Ja, v Avstriji je vse idilično. 😉
      V Sloveniji je Cerkev tako kot vsa slovenska družba kolateralna škoda dveh sekt. Ena izrablja Cerkev, “krščanske vrednote” in “kristjane, nas žrtve, nas preganjajo”. Druga pa to res naredi. Skupaj kurita grmado. Od nje imata samo oni dve koristi, vsi birokrati in mafija.

  • Sarkazem

    Tudi jaz sem te dni dobil problem z lastnim verovanjem, kljub sedmim križem. Glede posmrtnega življenja namreč! Doslej sem si namreč predstavljal, da gredo duše umrlih svetnikov naravnost v nebesa, večina duš na nekakšno očiščevanje v vice,kjer jim lahko pomaga tudi naša molitev, da slejkoprej pridejo do Boga, duše težkih zločincev in hudih grešnikov, ki odklanjajo Boga pa so za vedno pogubljene (mogoče v “peklu”ali kjerkoli že). Zdaj pa je papež napisal, da bo molil za enega največjih zločincev, morilcev in fanatičnih ateistov. Torej meni, da ni zgrmel naravnost v pekel, ampak ponižno čaka v vicah, npr. skupaj z mojimi poštenimi starši in strici-duhovniki na Božje usmiljenje in vstop v raj. Ker bo zanj molil papež, Petrov namestnik, za moje starše in duhovniške strice pa samo moja malenkost, bi se torej celo lahko zgodilo, da bo Castro prej v nebesih, kot druge manj grešne duše. Naj mi kdo razloži to papeževo potezo!

    O

  • Ko smo pri Alenki, ki rada populistično širi sovraštvo do Cerkve:
    zakaj je to žensko Bajuk spravil v vrhove finančnega ministrstva? Mu je to njegov gospodovalec ukazal? Kako so lahko take babe prišle v vrhove kot je Adrijana Starina Kosem?
    Vidim, da se komunisti pri Castru ful držijo reka O MRTVIH PA SAMO DOBRO.

  • Sarkazem

    Ok, IF, zdi se mi, da sem razumel vašo razlago, čeprav je Cerkev in njeni pontifeksi celo tisočletje razlagala drugače. Kljub temu jaz ne bom molil za Castra, ampak za njegove žrtve. Sem pač čudak, zgodilo se mi je celo, da sem že molil za žrtve iz Hude jame in ne za Tita! Najbrž me že lovi Alzheimer.

  • Saj se je spreobrnil in postal goreč kristjan.
    Sicer pa je Sarkazem lepo napisal, papež ne ve več kaj govori oziroma dela vse da uniči Katoliško cerkev.

  • Seveda je Castova smrt priložnost za Kubo in Kubance, da krenejo po novi, normalnejši poti. Bi pa vseeno opozoril, da je skoraj treba biti Latinoameričan, da bolje razumeš odnos velikega ali večinskga dela teh nacij na eni strani do ZDA, na drugi do Castra. Skozi oči tistega dela Evrope, ki je skozi dala komunizem in posebej še sovjetsko nadvlado, je razumljivo pogled precej drugačen.

    Zato bi svetoval- ne se tako zgražati nad pogledom Frančiška in njegovimi besedami ob smrti Castra. Doma so mu kot Bergoglio-u prej očitali drugi pristop, da ni bil dovolj odprt do marksistov in posebej do ( njihove?) teologije osvoboditve in da naj bi bil premehak in kooperativen do vojaških pučistov.

    In ne Castrovih žrtev gledati in vrednotiti drugače kot žrtev desničarskih, tudi proameriških latinoameriških režimov, žrtev raznih desničarskih milic, vključno z salvadorskim nadškofom blaženim Romerom ipd. Nenazadnje je bilo kar nekaj upravičenja ( in ga je še) v revolucionarni volji po odpravi v nebo vpijočih socialnih krivic in brezpravnosti v tem delu svetu, ki so razvitemu delu Evrope že davno prihranjene.

    Visoka podpora kubanskega ljudstva Castrovemu kultu in režimu, mnogo višja od tiste, ki jo uživajo desničarski diktatorji, tako ni bila le plod totalitarnega pranja možganov, pa čeprav je bilo od začetka utopično, da bi marksistični režim ljudstvo pripeljal v dolgoročno blaginjo. Seveda pa bi bilo že davno smotrno ugotoviti, da je revolucija mrtva in začeti znova vsaj z letom 1990, kot se je to zgodilo v Evropi.

    Morda ima prav Tone Hočevar, da so ZDA s svojo politiko in svojimi sankcijami celo paradoksno blokirale, da bi se Kuba že davno poslovila od marksistične utopije in tiranije ( ki je sicer večine Kubancev iskreno ni doživljala kot tiranijo).

    • Zdravko

      Ti ga pa res pihneš: “večina Kubancev iskreno ni doživljala kot tiranijo”. Pa toliko jih je prebežalo v ZDA. ZDA je celo izglasovala zakon, da katerikoli Kubanec, ki stopi na ameriška tla, s tem dobi pravico do stalnega bivanja.
      Castro jih ni pol toliko likvidiral kot komunisti v Sloveniji. Tako da je za naše razmere dobrotnik. Ampak kljub temu, da takšno izjaviš, je pa malo prehuda.

      • Kuba ima vendarle več kot 11 milijonov ljudi. Jasno, da je večina Kubancev, ki živijo v ZDA zadovoljnih, da je Castra končno pobralo. Prebral sem, da je kubanskega izvora okoli 2 milijona prebivalcev ZDA. Recimo, da je polovica od teh pribežalo s Kube iz ekonomskih ali političnih razlogov po prihodu Castra in komunistov na oblast. Predvsem ti so zadovoljni, da je Castro odšel in zdaj bolj upajo na spremembe. Kubanci na Kubi, teh 11 in nekaj milijonov, po mojem čutijo približno podobno kot se je v Jugoslaviji čutilo ob odhoda Josipa Broza. Slepi se tisti, ki trdi, da ni večina prebivalstva Jugoslavije 1980, seveda eni bolj kot drugi, le manjšina pa ne, iskreno žalovalo za Titom.

        • Vsekakor. Premnogi sužnji so jokali, iskreno. A zato Titova odgvornost za uničenje države, ali Castrova, ni nič manjša. In tudi na Kubi je tako, čeprav mislim, da Kubanci niso tako prodane duše kot Slovenci.

        • Prav vse desničarske diktature so nastale kot posledica vdora revolucionarjev in podpihovanja uporov. Čeprav je bila tam revščina precej velika, nisem prepričan, da je to edina pot. Še posebej sedaj, ko ena za drugo te revolucije propadajo v še večji revščini kot je bila prej.
          Zakaj pa v ZDA ni kapitalističnega zatiranja ljudi? V ZDA bi pa vsi šli.

        • Ko so ZDA odpravile suženjstvo, je večina sužnjev obžalovala to, saj niso imeli več stabilnosti, varnosti, zastonj hrane, pijače in strehe nad glavo.
          Sužnji ostanejo večno sužnji. Hlapci ostanejo večno hlapci. Žrtve pa ostanejo večno žrtve. http://www.delo.si/ozadja/joze-dezman-tako-so-navajeni-biti-zrtev-da-te-vloge-ne-znajo-opustiti.html

          • Niti slučajno. Vsak normalen človek si želi biti svoboden.
            Drugo je, če je od malega zaznamovan. Takega pa imaš lahko za sužnja, dokler se mu ne utrga.
            Komunisti so dobro vedeli kaj morajo, da bodo vladarji sužnjem.
            Zato pa je taka hajka proti družinam.

          • Ameriški Jug je bil po kulturi in omiki v glavnem superioren glede na Sever. Res pa bolj zazrt v preteklost in manj odprt gospodarskemu napredku. V znamenitem filmu V vrtincu ( Gone with the wind) so razmere ob državljanjski vojni precej lepo prikazane. Vsekakor so mnogi črnci Juga kot sužnji živeli bolje, bolj spoštovani od svojih belih gospodarjev kot kasneje in morda še danes v svobodi kakšnih severnih velemest.

          • Vau! Gospod IF se uči zgodovino iz filmov! Tega si pa nisem predstavljal. No, sicer pa je znano, da se uči zgodovina krščanstva iz pesmice Krst pri Savici.

            Sicer pa imate imate spet prav, gospod IF. Resnično so črnci obžalovali ukinitev suženjstva. Ampak! Ker so bili sužnji, niso imeli izbire!

  • “Visoka podpora kubanskega ljudstva Castrovemu režimu” je prav takšna kot v ostalih komunističnih diktaturah!

    Stotisoči so iz Castrovega “raja” uspeli pobegniti, 77.000, med drugim tudi žensk in otrok, so pri tem uspeli ubiti. Ob tem najbrž ni treba omenjati še t.i. odredov smrti, ki so likvidirali vsakega, ki je bil potencialno nevaren revolucionarni oblasti.

    Castro je uspel eno najbolj razvitih držav na svetu spremeniti v eno najbolj nerazvitih. Res teologija osvoboditve.

  • V Sloveniji 400.000 ljudi podpira rdečega Fida, 100.000 ljudi pa črnega Fida. Pravijo, da se imajo v socializmu finu, če ne bi bilo Njihovih, ampak samo Naši.

  • veronika

    Če dovolite, bi se vrnili k članku, da ne spregledamo osvežujočega sporočila:
    “Hvala vama, Alenka in Luka! Edino to še povejta: molita kaj psalme? Kajti če jih ne molita, nam nista v pomoč. Sta samo tehnični zaznamek ob premikanju dvatisočletne karavane. Majhen vrtinec puščavskega peska, medtem ko naše ponižne kamele nezadržno plovejo preko sipin.”

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI