Je bila tranzicija v pravosodnem sistemu uspešna?

Tamara Griesser Pečar 24.11.2016 6:4349 komentarjev
 

pravoObjavljamo 2. del predavanja, ki ga je avtorica predstavila na pogovornem večeru Slovenskih  katoliških izobražencev v začetku novembra. 

Velik problem  v Sloveniji predstavlja sodstvo. Pravna država ne deluje, lahko celo trdimo, da v Sloveniji trenutno ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Medtem ko sodstvo ne zasleduje resničnih krivcev, se vrstijo kazenske ovadbe in postopki proti znanim predstavnikom pomladne strani, tako predstavnikom civilne družbe, politikom, novinarjem, teologom, ker se poslužujejo ustavne pravice svobode govora. Po osamosvojitvi na področju sodstva ni bilo potrebnih sprememb. V kratkem času, ko niso vladale stranke kontinuitete, je vlada sicer začela uveljavljati spremembe, vendar za to ni imela dovolj časa. Nihče od odgovornih za zločine med komunističnim režimom se ni zagovarjal na sodišču. Za namestnika tajne policije Ozne po vojni in soodgovornega za povojne umore Mitjo Ribičiča naj ne bi bilo dovolj dokazov.

Sojenje ne poteka v razumnem roku, zadeve se vlečejo leta in leta in včasih zastarajo. Ker je Slovenija v številnih primerih kršila pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, so se nekateri obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ustavno sodišče je ugotovilo, da „bivši jugoslovanski in v njegovem okviru slovenski ustavni in državno institucionalni sistem v nasprotju z izročili evropske pravne civilizacije ni postavljal v ospredje človekovih pravic in ni izoblikoval pravnih omejitev državni oblasti in njenemu nasilju“.[1] Očitno se še nismo povsem oddaljili od tega sistema. Sodni postopki so dolgotrajni, izreki sodb so pogosto brez zadostne utemeljitve, delno celo brez vsake utemeljitve. Isti sodniki sodijo po pritožbah, pa tudi v sodbah, ki jih pošilja višja inštanca v  ponovno sojenje, kar je v pravni državi nedopustno. Prav tako tožilci sodelujejo v kazenskih postopkih, na katere bi lahko vplivali njihovi osebni interesi. Seveda z razliko od sodnikov tožilcev v takih primerih ni moč zavrniti zaradi pristranskosti, kljub temu pa je v pravnih državah samoumevno, da v takih postopkih ne sodelujejo in da se iz takih postopkov že sami izločijo. V omenjenih primerih gre za zlorabo prava.

Delno so sodniki posredno ali neposredno obremenjeni s preteklostjo. Tako sicer v Sloveniji obstaja en sam lustracijski zakon, to je sodniški zakon, ki v 3.odstavku 8.točke določa, da tisti, »ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine«, nimajo pogojev za pridobitev trajnega sodniškega mandata, vendar se zakon ne izvaja. Imamo sodnike, ki sicer ne bi smeli imeti trajnega mandata, tako odhajajoči predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša. Da velik del sodstva v Sloveniji ne deluje po pravnih normah veljavnih v demokratičnih državah, kažejo primeri iz zadnjega časa. Najbolj znan, zdaleč pa ne edini, je proces Patria, ki je bil poskus izločitve neljubega vodje največje opozicijske stranke v Sloveniji iz politike. Spomnimo se še vsaj na primere Kangler in Novič, zadnji sedi na podlagi zelo dvomljivih obtožb že leto in pol v zaporu. Spomnimo se tudi zelo aktualnega problema, namreč ugrabitvi koroških dečkov s strani socialnega skrbstva – in seveda, da so se lep čas onemogočali stiki s starimi starši, sedaj pa se še vedno omejujejo. Kako je mogoče, kar je pravkar v intervjuju izpostavila dr. Verica Trstenjak, ki predava evropsko pravo na dunajski univerzi, da se ne izvaja odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da so se kršile človekove pravice. Poudarila je tudi, da bi morali v Sloveniji upoštevati moralne norme in da bi tisti na vrhu morali prevzeti odgovornost in izstopiti. Poudarila je, da se zgodijo tudi v tujini nepravilnost, vendar kadar se zgodijo nekdo prevzame odgovornost.[2]

Odmevno je bilo poročilo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) – Slovenija je članica vse od leta 1993 naprej –, ki je je do konca leta 2014 iz Slovenije prejelo več kot 8400 tožb. Razsodilo je 323 primerov in kar v 304. primerih (to je 94%) je ugotovilo kršitev človekovih pravic. Če primerjamo število prebivalcev v EU, potem je Slovenija prva po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic med 47 državami članicami EU. Tukaj je Slovenija na isti ravni kot Rusija.[3]

V Sloveniji vlada tako brezpravje kot tudi zloraba prava. Kaj je to je pred kratkim v intervjuju razložil odhajajoči predsednik Ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, za katerega je oboje zelo nevarno: »Kaj pomeni brezpravje? Pomeni, da vlada ‘pravica’ močnejšega. Zloraba prava pa je huda iz nekega drugega razloga. Pravo namreč zlorablja tisti, ki je v pravni državi pristojen, da uporablja moč, moč prava, ki ima torej oblast. Tisti, ki ima pravico, da uporablja moč in silo. Iz tega razloga je zloraba prava gotovo hujše zlo. Seveda imam tu v mislih razmerje države do državljana. Če človek živi v državi, ki trdi, da je pravna, potem pričakuje, da bodo pristojni ravnali po pravilih in načelih pravne države, predvsem da bodo ta pravni red uporabljali pravično, tj. enako za vse. Zato je oboje zelo hudo in narobe. Pravo je potrebno ravno zato, da se urejajo družbeni odnosi in da ne prevlada vojna vsakega zoper vsakega ter da ne prevlada tisti, ki je močnejši. In če tisti, ki bi morali spoštovati načela pravne države, ta načela kršijo ali jih celo zlorabljajo, je to znak, da je nekaj hudo narobe.“[4]

Pred nekaj meseci je Sodni svet predlagal reformo imenovanja sodnikov. Po 130.členu slovenske ustave sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta.

Za spremembo se navajata dva argumenta, namreč da so pritiski politike na sodstvo in drugič, da je sodstvo dovolj zmožno, neodvisno in nepristransko. Docent za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič opozarja: »Predlog Sodnega sveta, da bi izvolitve sodnikov rednih sodišč odvzeli zakonodajni veji oblasti, je zaskrbljujoč, saj načenja veljavno ustavno razmerje moči med vsemi tremi vejami oblasti. Istočasno ukinja edini nadzorstveni mehanizem nad delom Sodnega sveta. V tako mladi in nezreli demokratični in pravni državi bi takšen korak pomenil dva koraka nazaj v preteklost in bi, ob krizi pravne države v praksi, posegel tudi v formalne temelje in predpostavke za delovanje pravne države.«[5]

Tim. udbovski amandma je propadel, temu je posebno glasno nasprotoval tedanji prvi predsednik državnega zbora dr. France Bučar. Tudi tukaj izstopa Slovenija v EU. Ker ni bilo lustracije, so seveda obremenjeni ljudje ostali na svojih pozicijah. V Frankfurter Allgemeinen Sonnstagszeitung je Karl-Peter Schwarz pred leti napisal nekaj kar še velja: »Slovenija je postala neodvisna leta 1991. Ne mesto komunističnega asbolutizma je nastopil pluralni strankarski ssstem, država je postala članica Nata in EU, ampak v sodstvu je ostalo vse pri starem. Sodniki, ki so nekdaj sprejemali politične obsodbe, še vedno uradujejo in isti žurnalisti, ki so jim ploskali, pišejo še danes uvodne članke. Isti ljudje, ki so prej predpisovali marksizem in jugoslavizem, sedaj poučujejo o liberalizmu in parlamentarizmu, o akcijskem pravu, o svobodi medijev in pomenu državljanske zavesti.«[6]

Ker ni bilo lustracije, paralelna omrežja obvladujejo državo na vseh mogočih področjih – v politiki, sodstvu, medijih, bankah, gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, turizmu, zunanji trgovini itn. – ter onemogočajo delovanje pravne države, razčiščevanje preteklosti in sprejemanje potrebnih reform. Predstavniki oblasti velikokrat vzbujajo vtis kot da bi bili zgolj lutke nekoga v ozadju. Te stare naveze, ki skrbijo tudi za pomladek v lastnih vrstah in skrbijo za elitno izobrazbo svojih otrok, pridejo na površje tisti trenutek, ko nekdo ogroža njihove privilegije. Prav zato je bil npr. insceniran proces »Patria«.  Afera, poimenovana po finskem podjetju za oklepna vozila Patria, se je začela 2008, tik pred parlamentarnimi volitvami z obtožbami korupcije proti Janezu Janši, kar je usodno vplivalo na potek volitev. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami pa je bil insceniran njegov odhod v zapor, kar je zaznamovalo že druge volitve in njihov izzid postavilo pod vprašaj.  Vlade do sedaj stanja niso uspele spremeniti – seveda tiste redke, ki so to sploh hotele. 70% vseh vlad je bilo do sedaj v rokah tim. levice. Prva vlada Janeza Janše je tako npr. zaman skušala zamenjati direktorja NLB. Pred kratkim je prišlo v javnost, da menda plače vodstva Sava Kranj presegajo kapitalsko vrednost podjetja. Ker se ta stara omrežja čutijo ogrožena, netijo nezaupljivost proti tujemu kapitalu, preprečujejo socialno tržno gospodarstvo in pravno državo, ki bi temeljila na enakosti pred zakonom, kakovosti dela in znanju. Kdaj bomo temu naredili konec?

Pripis: 1. del predavanja o tranziciji v gospodarstvu je objavljeno tule.

Opombe:

[1] OdlUS IV, 20

[2] http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174434753, 30.10.2016.

[3] Slovenija, ki je članica ESČP od leta 1993, je izgubila kar v 94 odstotkih vseh primerov, enako kot Rusija. Ukrajina je izgubila v 99 odstotkih primerov, Madžarska in Azerbajdžan pa v 95 odstotkih. V najmanj primerih pa so izgubile Danska (33 odstotkov), Švedska (41 odstotkov), Velika Britanija (59 odstotkov), Nizozemska (59 odstotkov) in Švica (62 odstotkov), navaja portal.. http://www.echr.coe.int/Documents/Stats_violation_2015_ENG.pdf, 30.10.2016;

[4] »Predsednik ustavnega sodišča RS mag.Miroslav Mozetič: Slovenija je v tećki moralni krizi!«, Demokracija, intervju, 24.4.2016

[5] http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?Id=176092, 30.10.2016.

[6] FAS, 23.12.2007.

 
Značke:

49 komentarjev

  • svitase

    Briljanten, realističen prispevek avtorice.

    Še nekaj dejstev:

    Tudi administrativni posli v pravosodju so organizirani tako, da onemogočajo hitro poslovanje sodišč.
    Polege tega ni nobene odgovornosti sodnikov za zavlačevanje ali arbitrarno repevanjesodnih postopkovZato se zlahka potopek zavleče
    – izbira sodnikov ni odvisna od zdravorazumskih kriterijev: ali ima kandidat razvit čut za resnicoljubje, pravičnost, poštenost, nepristranost, odgovornost, za spoštovanje človekovih pravic. kandidat bi moral opraviti o tem različne preizkuse.
    – sodniki bi morali imeti strožjo odgovornost zaradi napak, ki jih povzročijo v sodnih postopkih, saj je njihova odgovornost profesionalna, ki terja sama po sebi po zakonu strožjo odgovornost
    – izobraževanje sodnikov in nasploh pravnikov, bi se moralo osredotočiti na razvijanje čuta za resnicoljubje, pravičnost, poštenost in odgovornost, ne pa da se o tem skorajda nič ne piše in ne govori.
    . sodno administracijo je potrebno rešiti zakompliciranosti in počasnosti in zagotoviti njeno takojšnjo odzivnost, ne le do strank, ampak tudi sodnikov
    – sodnike, pa tudi ostale v pravosodju, tudi v pravosodni administraciji je potrebno nagrajevati po učinku, ki upošteva njihovo kvaliteto in kvantiteti dela….

  • svitase

    Osredotočiti se le na lustracijo , ni dovolj.

    Še pomembneje je, da se osredotočimo na uveljavitev čuta za rasnicoljubje, pravičnost, poštenost in odgovornost v pravosodju.

    Če bo ta cilj zasledovan, potem se bodo rešili vsi problemi, ki danes mečejo slabo luč na pravosodje.

    Potem tudi ne bo pri ljudeh občutka, da gre zgolj za zamenjavo ljudi, ampak za uvedbo civilizacijsko pravnih vrednot v pravosodju, ki jamčijo vrednotno rast državljanov in celotne slovenske skupnosti.

    Zamenjava tistih, ki zavirajo takšen pozitiven razvoj v pravosodju, bo potem samoumevna in bo imela dovolj civilne podpore.

  • Nikjer ni bila tranzicija uspešna. Ne v političnih strankah (ki imajo komunistično notranjo ureditev), ne v gospodarstvu, ne v šolstvu in ne v zdravstvu. Sindikat zdravnikov je spet pokazal, da noče izsiliti reforme zdravstva, ampak je dovolj, da jih dodatno korumpirajo. Kako pokvarjeni so ti stari, fevdalni zdravniki. Morda je upanje, da se uprejo mladi zdravniki. V času kolektivizma?

    • Niso vsi slovenski podsistemi identični.

      Tisti podsistem, ki delno samoiniciativno, delno z levo politično podporo, spravi na površje, na sam vrh oblastne piramide Branka Maslešo in Gorazda Fišerja, v komunizmu evidentno človeško in profesionalno umazana človeka, je pač očitno nekoliko bolj problematičen od drugih.

      Avtorica v članku argumentira s stvarnimi argumenti. Odgovor na njeno vprašanje je jasen NE.

    • Ker zraven ti po nemarnem tlačiš zdravništvo, naj za razliko od zgornjih jasno poudarim, da sta predsednika Fidesa in Zdravniške zbornice Konrad Kuštrin in Andrej Možina evidentno ravno obratno, človeka z nekomunistično preteklostjo in povsem nekomunističnih političnih in drugih nazorov.

      Trdim, da prav zato mnogim tako gresta v nos. Medijem, ki se vedno bili transmisija komunističnega režima. Drugim sindikalistom, ki so vsi po vrsti bili komunistični aparatčiki, ne le Semolič, začenši kar z Branimirjem Štrukljem in Ščernjavićem.

      Zakaj pa misliš, da levi mediji tako sovražijo Kuštrina in tako ljubijo Štruklja? Zakaj?

      Problem je, ker ste mnogi desničarji v svoji nezmožnosti avtonomne presoje čisti sledilci udbokomunistične propagande. Prav pri razpravah o zdravstvu. Ne mislim le tebe, beri recimo Steinbucha in danes njegovega ( SDjevca) Pertinača.

      Pišete laži, da Fides in Zdravniška zbornica delata proti zdravstveni reformi. Resnica je pa ravno obratna. Terjata reformo. Spisali so svoj predlog reforme. Usklajevali so se s Tajnikarjevo ekipo in N.Si za resne reformne predloge.

      Zdaj pa tisti mediji, ki imajo glede zdravstva Kubo v glavi ( npr. uredništvo Dela, Dnevnika in razni Pertinači)v svoji sprevrženi morali zdravništvu in njegovim predstavnikom očitajo, da blokirajo in preprečujejo zdravstveno reformo. Očitajo torej prav tisto, kar ves čas s kubansko in neustavno miselnostjo v glavi počnejo gleda zdravstva prav oni.

      Bolno. In ti jim daješ prav.

  • Vsak naj naredi svoje, da se reši socializma, vsak naj spodjeda komunizem in nacionalistični kolektivizem na svoj individualni način. Ne se priključevat množicam in sektam, ker jih vedno upravljajo psihopati.
    Še vedno trdim, da je največja tragedija, da v Sloveniji prevladujejo povsod socialisti in da je “desnica” in “sredina” ugrabljena že dolgo z udbokomunisti.

  • https://www.creators.com/read/thomas-sowell/05/16/socialism-for-the-uninformed
    Komunizem in kolektivizem se napada in ruši samo individualno, kreativno. Ne pa kar vam lažni preroki ponujajo, da se komunizem premaga z novim!, “domoljubnim”, “demokratičnim”, “slovenskim” kolektivizmom, komunizmom.
    Zato politiko pametni in strokovni zapuščajo, predvsem pa pametni volivci ne volijo več, vsaj ne največjih strank.

  • svitase

    Odlično, Pavel!

    Zdravstvo je zame vsaj tako hud problem kot pravosodje. Najverjetneje pa še bolj, saj odloča o življenju in smrti. In to v imenu človekoljubja, ki je glavno vodilo zdravnikov.

    Ne smem se spomniti, kako nečlovekoljubno so ravnali z mojo ženo poleti letos, ko so jo v bolnišnici dva dni opazovali v hudih bolečinah v trebuhu namesto, da bi jo dali na CT slikanje in tako ugotovili vzrok.

    Potem pa jo končno le dajo na slikanje in vidijo, da je problem slepič, ki se je zaradi dolgotrajnega opazovanja v bolnišnici že razlil.

    Pa to še ni bilo dovolj. Potem je še morala čakati 5 ur na operacijo. Dva dni po operaciji pa ženo obišče zdravnik, ki jo je operiral in jo potolaži:
    “Gospa, če ne bi meli tako močnega organizma, se danes ne bi več pogovarjala”!

    Ko bi človek vedel, da je rešitev v CT slikanju, bi to vsekakor do onemoglosti vztrajal, ne pa da sem le prosil, da ji naj pomagajo, da ne bo trpela. Potem pa so ji le dajali protibolečinske injekcije in najprej trdili, da je infekcija, čeprav ni imela driske. Potem je drug dan vizita ugotovila, da ima bakterijo. Sredi drugega dne, da ima žolčne kamne. Ob 17, 30 uri drugega dne pa se nekdo spomni in jo dajo na CT slikanje.

    Ko sem izvedel, da je razlit slepič, ki se je razlil v bolnišnici, saj sva z ženo, čim so se pojavile bolečine v trebuhu, takoj šla k zdravniku, od tam pa v bolnišnico, sem takoj začel prositi in urgirati za takojšnjo operacijo, vendar brez uspeha.

    Mislil sem si, da se mi bo zmešalo od tega nesočutja in neukrepanja v zdravstvu.

    Danes poslušam bližnje in daljnje znance in neznance, koliko je podobnih primerov zdravniškega nesočutja in neukrepanja.

    Njih v zdravstvu pa vse to ne zanima, ampak le denar! Grozno!!!

    Kdo bo napravil red?!!!

    • Ti si tudi en čiv-čiv, ki razmišlja pod vplivom lumpenproletarske medijske propagande. Ponavljaš bebarije. Pejd ti zdravit ljudi, bumbar, ki vse veš.

    • Zakaj sem to napisal? Ker je dejstvo, da je diagnostika vnetega slepiča vse prej kot lahka. Tudi najboljšim gastroenterologom in abdominalnim kirurgi. Razlitja vnetega slepiča se dogajajo povsod. In obratno, najboljšim kirurgom se zgodi, da odprejo trebuh ob sumu apendicitisa in ne najdejo nič.

      Zato moj zafrkljiv ali aroganten odgovor na nesramen, nespoštljiv, krivičen zapis. Ponavljam: naj gre svitase v dobro bolnikov reševat vnete slepiče v bolnico, ko on očitno vse najbolje ve, kar se tega tiče.

      • Ni pisal o stroki. Pisal je, da čakamo po 6 ur in nas ne slikajo. Moja žena je šla pred 1 mesecem in pol na slikanje, mamografijo, ker je zatipala bulo. Še do danes niso poslali izvidov.
        Meni so po naključju našli 5,5cm rakav tumor. Za CT sem dobil čakalno vrsto 3 mesece in potem še 3 mesece za operacijo. Poznam številne mlade, ki so jih nemarni zdravniki ubili, ker jih niso dali slikati.

      • Imel sem 3 neuspešne operacij. Vmes sem imel zaradi drenaže sepso in sem v kliničnem centru od 22h do zh zjutraj čakal, da je mlada, izčrpana zdravnica na Urgenci prišla po 30ih pacientih prvič do mene. CRP sem imel 500.
        Marš banda mafijska in skorumpirana. Na tisoče ljudi vsako leto umre zaradi čakalnih vrst in malomarnih zdravnikov. Večina pa to podpira.

  • Igor MB

    Ha ha. Že navsezgodaj, ko sem prvič bral zgornji članek, sem se pošteno nasmejal. Res je naš pravosodni sistem “47.” med 28 državami EU. Malo manj je smešno, da res imamo problem.

    A od tu naprej se avtoričini in moji pogledi precej razlikujejo. Recimo glede lustracije. Po moje je glavni problem (kot vedno) bil v komunikaciji. Ko so Ribičiču “prevedli” kazensko ovadbo, je itak umrl v dobrem mesecu. Naj vas spomnim, da je v zadnji kazenski ovadbi bil ovaden za genocid nad Nemci. Kje menite, da je on imel popredalčkane domobrance? Jaz jih imam pod belogardiste, on pa po vsej verjetnosti med nemške vojake…

    Podobno bi kazensko ovadbo glede Patrie nekdo moral prevesti Janši, SDS-u in vsem njihovim volivcem. Generalu Mladiću v Haagu niso dokazali umor niti enega samega civilista. Dokazali so mu le, da je imel najvišji čin na ozemlju, na katerem se je zgodil genocid. Sam od sebe se ni mogel zgoditi. Nekdo ga je moral ukazati, ali pa tiho odobravati in prikrivati akcijo katere druge vojaške, paravojaške ali tuje vojaške formacije. Mladićev delež krivde pri tem se seveda meri v desetletjih zaporne kazni. Podobno finsko podjetje ni kar samo od sebe iz “humanitarnih” razlogov pošiljalo finančno pomoč slovenski stranki. Najvišji položaj tako v stranki SDS kot v vladi, ki je izbrala dobavitelja oklepnikov, je imel Janez Janša. Poleg njega ima enako veliko objektivno odgovornost tudi minister Erjavec, le da tam niso dokazali finančnih tokov. Tako da ni mogoče govoriti o kakršnikoli politični krivici narejeni Janši, SDS-u oz. celotni politični opciji. Korupcija se je zgodila tam ali nekje v neposredni bližini in odgovornost je jasna. Treba jo je sprejeti in ukrepati znotraj stranke, da se podobne korupcijske zgodbe ne bodo več ponavljale. Tovrstnih ukrepov sam nisem opazil. Mediji ne poročajo? Ali jih ni?

    Seveda je pravosodno druga zgodba. Tu bi morali standardi dokazovanja biti višji. O teh pa ne upam soditi, ker nimam dovolj podatkov, da bi lahko pošteno ocenil, ali je Janši in kompanjonom bilo “beyond reasonable doubt” dokazana krivda.

    Dokler nimamo dovolj širokega soglasja, kaj je narobe s pravosodjem (in političnim sistemom odgovornim za njegov nadzor), pa težko naredimo široko levo-desno akcijo. Najbrž samo konsenz: “Kaj pomeni brezpravje? Pomeni, da vlada ‘pravica’ močnejšega”, ne zadošča.

    • slovencsm

      Problem vseh teh sistemov pri nas je, da so postali orodje za lastno okoriščanje (finančno in karieristično). Ni pomembno, kako si dober temveč ali si naš. Velja tudi za bančni sistem in celotno javno upravo. V bistvu so bivši komunisti prejšnji sistem prenesli v demokratičnega pri čemer je edina razlika v tem, da danes o tem slišimo iz medijev, včasih je bilo pa to prepovedano.

  • svitase

    Za nameček, pa še tole:

    Ko danes z ženo prebirava internetno in drugo literaturo o slepiču vidiva, da je imela tipične znake za slepič, vendar zdravstvo tega ni upoštevalo in jo je le opazovalo kako trpi.

    Pa še tole:

    Ko sem dva dni po operaciji želel govoriti s sobno zdravnico, ki je imela na vratih objavljene govorilne ure, se je zgodilo tole:

    Ko vstopim v njeno sobo in lepo vprašam: ” Gospa zdravnica, kako je z mojo ženo XY?”, mi odgovori: ” Vi ste pa prepozni” in vstane ter odide mimo mene na hodnik. Pa nisem bil prepozen, saj je še manjkalo 5 minut do poteka razgovorov s strankami.
    Medicinska sestra, ki je bila zraven nje, pa mi reče: ” Kar pojdite za njo!”.
    In sem šel za zdravnico po hodniku, kjer sreča zdravnica neko mlajšo žensko od zunaj in se z njo pogovarja, kakšne 3 minute, jaz pa zraven čakam. Ko se pogovor konča, zdravnica gre naprej in izgine skozi vrata v nek prostor. Jaz grem za njo, odprem vrata in jo zagledam v prostoru, ki je bil nekakšna pisarna in jo takoj rečem: ” Gospa zdravnica, lepo prosim – samo tri besede, kako je z mojo ženo?”

    Ona pa mi – odgovori: ” Ima povišan pritisk, ostalo pa je v redu”. Odgovoril sem ji: ” Hvala, hvala, hvala” in odšel.

    Zdaj se stalno sprašujem, kaj sem narobe ravnal da se je ženi in meni to dogajalo v bolnišnici?

    Znanec pa mi je namignil:” Tudi meni se je to dogajalo, vendar, ko sem nekaj dal, je bilo vse drugače!!!”

    Če bi pa dal, bi me spet kdo zagrabil za korupcijo in to upravićeno.

    • slovencsm

      To je klasičen primer odnosov v naši družbi in kako bolna je ta družba postala. Veliko je primerov v javnih zavodih in firmah, kjer moraš praktično zagroziti, da se kdo sploh zgane.
      Ljudje so apatični in istočasno še pohlepni. Se opravičujem poštenim izjemam. In to ne bo lahko obrniti.

  • Ali pa se nad politično problematičnimi ljudmi znašajo celo preko zdravstva?!

    Ker se preko pravosodja , zakaj pa se ne bi tudi preko zdravstva?!

  • If, zakaj si krivičen do bolnikov, ki jim zdravstvo ne pomaga pa čeprav bim jim lahko pomagalo?!

    Konkretno moji ženi:

    – Imela je vse znake, ki so značilni za slepič, pa je niso dali na CT slikanje, da bi odkrili slepič, ampak se tega spomnijo šele čez dva dni?
    – Zakaj zdravstvo sploh ni omenjalo slepiča kot možno diagnozo?
    – Zakaj že zdravnica v zdravstvene domu ni napisla vsaj variantno diagnozo, torej tudi slepič ne pa le infekcija.
    – Zakaj splošna zdravnica ni hotela po opraciji poklicati bolnico in vprašati kako je z njeno pacientko in prositi naj storijo vse kar je mogoče za njeno uspšeno ozdarvitebv, ampak mi je odgovorila: ” Kdo pa bo vedel, da jih jaz kličem po telefonu?”. Tudi njej sem odgovoril: “Hvala, gospa zdravnica.”

    Ali niso dolžni zdravniki upoštevati abecede zdravljenja, ki od njih zahteva, da najprej izločijo nevarnejšo diagnozo, ki zahteva takojšnje ukrepanje, v konkretnem primeru je bil to slepič.

    Ali niso dolžni zdravniki takoj izvesti preiskave, ki bodo dale zanesljiv odgovor, kakšna je prava diagnoza in zdravljenje?!

    Ne pa čakati in opazovati bolnika, kaj bo z njim, kako dolgo bo še živel?!

    Zakaj je bilo treba tudi na operacijo čakati pet ur? Zakaj?

    • Kaj ko bi nehal s temi konkretnimi natolcevanji brez imen in priimkov in dokazov, o katerih laiki nikakor ne morejo razsojati, svitase. Vidim da se o zdravstvenem problemu svoje žene pogovarjate predvsem z znanko sodnico. Kaj če bi se, kako čudno, temeljito pogovorili z ženino osebno zdravnico? Samo predlagam. Saj vem, da sodnica probleme akutnega abdomna po tvojem bolje pozna, a vendar …

      Mimogrede, za sliko akutnega abdomna se skriva tudi 20 ali 30 najrazličnejših vzrokov oz. diagnoz. In vnetje slepiča ni ravno prva na listi, na katero bi zdravnik pomislil v primeru starejše ženske. Če gledaš ti za nazaj, lahko opaziš znake, ki bi govorili za akutni apendicitis. Če bi dobil listo preostalih 20-30 možnih diagnoz in šel brskati po spletu, bi zlahka rekel za večino od njih: ja, ta bi bila lahko ta prava.

      Sodiš stvari, o katerih pojma nimaš, ker ga ne moreš imeti. Ki niso lahke niti za izkušenega strokovnjaka. Očitno tudi nimaš pojma, da se paciente z akutnim abdomnom ne pošilja kar po vrsti na CT. Tudi v primeru suma na vnet slepič bo prva slikovna preiskava pred operativnim posegom, če sploh katera, ultrazvok in ne CT.

      Ponavljam, to ni normalno takole javno svinjat po tistih, ki so zdravili tvojo ženo. Tudi če odmislimo, da v tvoji zgodbi na prvi pogled vidim luknje in napačne presoje. Mogoče v Sloveniji na videz take reči postajajo normalne, ker so jih polni mediji in splet. Ampak to ni normalno. V tujih medijih takih pisanj zlivanja gnojnice nad zdravniki, ki so človeka zdravili, sploh nikoli ne zasledim. To je nedostojna in in za same bolnike kontraproduktivna množična gonja.

      Če imaš sicer upravičene sume, bi bilo racionalneje obrniti se na odvetnika in iskati “pravice” pred sodiščem. Več kot dvomim, da boš uspel dokazat neko kriminalno dejanje v tem primeru, čeprav bi rad zadevo tako prikazal. Ti menda že veš, zakaj.

  • IF, midva zu ženo le želiva priti resnici do dna.

    Predvsem pa pomagati drugim ljudem, da ne bodo doživljali enake kalvarije kot sva jo midva!

    Pomagati na ta način, da se zdravstva zamisli in ukrepa, da bodo bolniki+ ki rabijo njihovo pomoč, to pomoč tudi prejeli.

    Govoril sem s tistimi, ki majo govejo in drugo živino in vsi so mi zatrjevali da se to pri zdravljenju živine ne bi zgodilo.
    Tam sta si naročnik, lastnik živine in živinozdravnik enakopravna, zato si živinozdravnik ne upa dovoliti malomarnega ravnanja in stori vse, da zadovolji naročnika sicer ga bo ta odslovil in mu poslabšal dobro ime.

    • Še to, svitase: najbrž gre lastnik živali k privatnemu živinozdravniku. Ki je sam svoj gospod. Ki si bo lahko vzel čas po svoji volji. Dovolj časa. In plačilo, s katerim bo zadovoljen. Njega ne čaka v istem trenutku morda 10, morda 20 “klientov”, enako potrebnih ukrepanja.

      Vidim kot prav tragično nerazumevanje slovenske javnosti ( kakršnega sicer dirigirajo mediji in spletni agresivneži), tudi nerazumevanje bolnikov, da gre zlasti v primeru zahteve po uvedbi evropsko primerljivih standardov in normativov zdravniškega dela ( ki ga terjajo slovenske zdravniške organizacije) ne najprej za egoizem zdravnikov, ampak za urejanje na prvem mestu v dobro, v korist bolnikov. Da recimo splošni zdravnik ne bo imel več normativa od ZZZS 7 minut po pacientu, ampak bo lahko v neki vidni prihodnosti s pacientom delal 20 ali 30 minut, kot se spodobi v zdravstvu razvitih zahodnih držav. Kar je odlično za možnost kvalitetne in prijazne obravnave na primarnem nivoju.

      Tragično je, da zdaj, ko se dogovor med zdravstveno ministrico in Fidesom očitno uspešno ruši, da javnost in bolniki nočejo dojeti, da je bil to dogovor v njihov prid. Da ne govorim o zlohotnem slabumnem, vso možno logiko sprevračajočem pisanju medijev na isto temo. Nujno postopno povečanje števila zdravnikov in ponekod medicinskih sester je enako odločilen ukrep v prid bolnikom.

      Tudi brez ustreznega nagrajevanja in pogojev normalnega dela bojo ne le najboljši, cele generacije, zlasti mlajših, bežale na zahod. Kjer jih čakajo odprtih rok, za razliko od mnogih drugih profilov. Anesteziologov bo manjkalo še bolj akutno kot zdaj. Povsod po svetu jih rabijo in so, ne kot pri nas, z njimi prijazni in jih odlično plačajo. Zakaj bi le ostajali, če niso mazohisti, v tej kverulantski, škodoželjni depresivni provinci?

      Res ne dojameš, svitase, zakaj čakaš preko mere ( neke razumne čakalne dobe so v skoraj zdravstvenih sistemih) v slovenskem javnem zdravstvu? Zato ker je premalo zdravnikov in premalo razpisanih oz. bolje s strani ZZZS odobrenih programov. Napačno gledaš, in s teboj mnogi drugi, kdo je tvoj zaveznik pri zdravljenju in kdo ti onemogoča, da bi do hitrega in učinkovitega zdravljenja prišel. Ne vem, kako si lahko tako slep.

      Preobremenjeni, izgoreli zdravniki tudi ne morejo biti tvoj zaveznik. Dejstvo, da slovenske zdravnice splošne ( družinske) medicine po statistiki umirajo 12 let(!) prej od povprečja, je osupljivo. Verjetno svetovni unikum. Meni je neumljivo, da javnosti ta podatek niti malo ne gane.

      Torej ena od prioritet, zdravstvene reforme mora biti takšna razbremenitev zdravnic splošne medicine, da se to ne bo več godilo. Ker je skrajno škandalozno. Ampak še noben slovenski politik ne tega ni izpostavil kot problem; nihče se ni zavzel za njih.

      To je v prvi vrsti sramotno v slovenskem zdravstvu. Ne odnos do bolnikov. Niso bolniki v Sloveniji žrtve, saj za ta denar, kot se pri nas vlaga v zdravstvo ( 40% avstrijskega ali nemškega ali francoskega), dobijo precej dobro medicino. Prave žrtve so te, ki v povprečju umirajo 12 let prezgodaj. Zaradi svojega razdajanja za bolnike v nemogočih razmerah!

      Tisti politiki, sindikalisti in pisuni, ki bojo zdaj očitno uničili dogovor med ministrico Kolar in Fidesom so v temelju sokrivi teh problemov, so zaplankani egoistični lumpenproletarski fovšljivi in neobčutljivi pezdeti, politikantski stremuhi in hipokriti, ki jim je v resnici malo mar za dobro bolnika! Upam, da bo javnost prej ali slej to dejstvo spoznala in usmerila svoj srd na njih, ki so pravi krivci.

      • IF, ogromno denarja smo prihranili, ko smo skrajšali čas za pacienta na 7 minut. 🙂
        Iz Rusije neka anekdota pravi, kako so v tovarni čevljev zmanjšali porabo usnja: Na čevlje št. 40 so odtisnili pečat 41!
        Vidiš podobnost?
        Vzrok za težave financiranja našega zdravstva in čakalnih vrstah ni v denarju, ampak v “družbenem dogovoru”.
        Naše zdravstvo bo ob praznih ambulantah imelo najdaljše čakalne dobe. Takšen je trend razvoja sedanje situacije.
        Ob tem bodo družinski zdravniki krepavali od gneče v ambulantah, ker so jih zdravstveni sistem zaničuje in prezira.
        In to bodo gnali do bankrota oziroma do resnih težav z zdravjem pacientov.
        In še vedno zdravnik ne more normalno poslovati v zasebni ordinaciji. Sistem s koncesijami je namenjen samo za tiste, ki imajo dovolj vpliva na tekoči “družbeni dogovor”. Vsi drugi nimajo s koncesijo kaj početi.
        Država mora odstopiti od monopola v zdravstvu. Demonopolizacija, čimprej ali kar takoj!

  • Hvala ti, IF, za spodbudo, da je nekaj treba storiti, da se stvari spremenijo!

  • Ni mi jasno, zakaj je med ljudmi tako malo kratkovidnega sočutja, ko slišijo za žalostne primere drugih, ki jih je povzročiulo pravosodje, zdravstvo, socialne službe….?!

    Zakaj se obnašajo kot da se to njih ne tiče in da oni kaj takšnega ne morejo doživeti?

    Zakaj je temu tako?

    Ali ni temeljni problem za ozdravitev slovenske skupnosti?!!!

  • Ali ni to temeljni problem, ki ga je treba rešiti da ozdravi slovenska skupnost?!!!

  • Pa še nekaj:

    Znanka, ki je sodnica, mi je povedla, da je imel pred 3 leti njen oče isti problem. Dva dni so ga opazovali v bolnišnici, potem pa mu je prekipelo in je začel kričati naj mu pomagajo, potem pa so mu takoj.

    Žal so tudi pri njemu ugotovili, da se je v bolnišnici zaradi čakanja slepič že razlil.

  • Kdo dopušča takšno kriminalno stanje, ki je idealno za rast korupcije in neodgovornosti na različnih področjih javnega in zasebnega življenja?!!!

  • Odgovor je znan: Vlada, ki bi morala ukrepati pa ne ukrepa!

    Toda, zakaj ne uspe opozicija prepričati javnost, da bi tudi ta bolj množično zahtevala ureditev razmer?!!!

  • Koalicija le zavaja opozicijo s svojo navidezno neenotnostjo. Zato se ničesar ne spremeni.

  • Mislim, da v sodstvu in tudi drugod tranzicije v resnici sploh ni bilo.

    Sam s sodstvom sicer nimam slabih izkušenj, ne dvomim pa, da bi bilo drugače, če bi bil na drugi strani kdo izmed nedotakljivih.

    Tudi z zdravstvom nimam slabih izkušenj (čeprav nisem iskal kakšnih zvez), razen s čakalnimi vrstami, zaradi katerih sem nekatere posege sam plačal. To je velik sistem, kjer si lahko deležen tako pozitivnih kot negativnih izkušenj.

    Po mojem mnenju je osnovni problem splošna družbena klima, kjer so nekateri nedotakljivi, drugi dotakljivi, tretji krivi že vnaprej, kjer nihče ni za nič odgovoren itd. in zakaj bi bilo potem v podsistemih drugače. Balkanizacija dežele, kjer se lahko manipulira v kalnem, se pospešeno nadaljuje.

  • “Tako sicer v Sloveniji obstaja en sam lustracijski zakon, to je sodniški zakon, ki v 3.odstavku 8.točke”

    Nič od tega ne obstaja. Obstaja pa Zakon o sodniški službi in znotraj njega 2. odstavek 8. člena.

    “vendar se zakon ne izvaja”

    V bistvu se v tem odstavku v praksi niti ne more izvajat. Ta odstavek je bil aktualen v času spremembe sistema, ker so v SFRJ sodniki imeli omejen mandat (8 let). Ko je sodnikom ta mandat po starem zakonu SFRJ potekel, je potem prišel v poštev novi zakon, ki je omogočal tudi lustracijo sodnikov, torej to, da se sodniku mandat ni podlajšal oz. spremenil v trajnega, kot določa Ustava RS.

    Večina sodnikov, ki so smatrali, da bi lahko bili lustrirani, se tako za trajni mandat sploh ni potegovala. Lustriran je bil pa samo en sodnik, ki ga avtorica članka sicer ne omenja. Morda zato, ker za ta primer ne ve, morda pa za to, ker gre za človeka, ki se je glede primera Patrija javno postavil na stran Janše in katerega argumente so v Janševem taboru tudi večkrat uporabljali.

    Pri čemer se torej postavi vprašanje, kako je mogoče, da se jim je zdel pravnik, ki je bil kot sodnik lustriran, ker naj bi v prejšnjem sistemu sodeloval pri kršitvi človekovih pravic, zdel dovolj kredibilen, da so se na njegova stališla opirali? A ni morda to lep dokaz za to, da je lahko lustracija tudi vprašljiva? 🙂

  • svitase

    Temeljni problem je ravnodušna, brezbrižna drža, ki je kriva, da se ne spremeni to, kar bi se moralo spremeniti v pravosodju, zdravstvu, šolstvu, javni upravi, če želimo imeti kvalitetne storitve in zagotovljen napredek v prihodnje.

    Posamezniki takoj najdejo izgovor:
    – To se mene ne tiče, jaz sem s tem še kar zadovoljen
    – Nekateri so kritični brez podlage. Boljše, da jih preslišim
    – Zakaj bi komplicirali, če ni tako hudo…

    Pa je hudo. Tudi tisti, ki tako razmišljajo, bodo jutri mogoče spremenili svoje mnenje.

    Kakorkoli že, zgolj ureditev nabave medicinskih pripomočkov, ne bo uredila vsega, kar je nujno urediti v zdravstvu- Prav tako ne zgolj zamenjava nekaj kadrov v pravosodju.

    Nujno je spremeniti miselnost in temu prilagoditi ravnanje.

    Zdravnik se mora odlikovati po človekoljubju, sodnik pa po pravičnosti!

    To je alfa in omega za reševanje problemov v zdravstvu in pravosodju!

    Brez dopolnilnega izobraževanja ne bo šlo. Ničesar ne nastane samo od sebe, ker bi potem že nastalo, pa ni.

  • svitase

    Bežanje od življenjske logike, je krivo, da se ne spremeni to, kar bi se moralo spremeniti.

    Slovenci smo sicer solidarni, ko je treba nekomu pomagati finančno.

    Premalo pa smo očitno odzivni in solidarni, ko je treba odpraviti vzroke, ki privedejo soljudi do finančnih in drugih stisk.

    Življenjska logika pa nas uči, da smo dolžni odpraviti vzroke finančnih in drugih stisk soljudi, sicer smo soodgovorni za stiske soljudi.

    Ravnamo kot razvajeni otroci, ki ne znajo ravnati s svojim življenjem kot dober gospodar.

  • svitase

    Konkretno se malomarno in dolžno ravnanje zdravstva presoja po naslednjem kriteriju:

    Zakaj se je zdravstvo odločilo šele po dveh dneh, da izvede preiskavo s CT slikanjem, ko pa bi moralo to storiti že prvi dan takoj?!!!
    Če bi zdravstvo opravilo preiskavo bolnice takoj, bi takoj ugotovilo vzrok in bi preprečilo nadaljnje hude telesne bolečine bolnice. Poleg tega bi bil potreben le minimalen operativni poseg, ki bi bolnici zapustil na telesu tri slabo vidne pike.
    Ker pa preiskava ni bila izvedena, je bolnica trpela hude bolečine dva dni. Poleg tega je bil potreben obsežen in nevaren operativni poseg, ki je na bolnici pustil trajne posledice, saj so ji trebuh prerezali v dolžini 12 cm, kar je zapustilo trajno skaženost.

  • svitase

    Postavljam vprašanje:

    – Ali bomo dopustili, da zdravstvo ne opravi nujne preiskave, da ugotovi vzrok bolezni in na ta način ozdravi bolnika?

    – Ali pa bomo vztrajali, da je prva dolžnost zdravstva, da takoj izvede nujne preiskave, ki bodo ugotovile vzrok bolezni, kar bo omogočilo ustrezno zdravljenje?

    Osebno menim, da se takšno vprašanje sploh ne bi smelo postaviti, saj je na dani, da mora zdravstvo v primeru bolezni ukrepati takoj in to s skrbnostjo dobrega strokovnjaka!

  • svitase

    Ne morem verjeti, da ni problem nekomu finančno pomagati, je pa problem nekaj storiti, da se odpravijo vzroki, ki privedejo do finančnih in drugih negativnih posledic v družbi.

    Ali nam to nič ne pove, da ne ravnamo tako kot ravna dober gospodar?!

    Kdaj bomo slovenski državljani postali dobri gospodarji v tej naši lepim Sloveniji?!!!

  • svitase

    To velja za naš brezbrižen, ravnodušen, negospodaren odnos do javnih zadev, torej skupnih problemov kot tudi do posamičnih problemov soljudi.

    Ali res mislimo, da je dobro delo le, če nekomu pomagaš gasiti požar, ni pa dobro delo, če preprečiš, da bi do požara prišlo?!!!

  • svitase

    Žal je, začuda, naša družbena naravnanost takšna, da se nagrajuje gašenje požara, na stranskem tiru pa se pušča vnemar preprečitev požara.

  • svitase

    Zakaj opozicija jasno ne zahteva, da se prevzamejo dobro organizirani in preizkušeni sistemi in prakse na področju pravosodja in zdravstva v Avstriji?!

    Zakaj se izumljajo neumnosti in meče stran denar in čas?!!!

  • svitase

    Dobro gospodarjenje z našim osebnim in skupnim življenjem, je nujna sestavina našega življenja, ki daje smisel življenju in zagotavlja življenjsko varnost in pozitiven razvoj.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI