Pogledati v “povoje” Cerkve

Samo Skralovnik 22.11.2016 0:471 komentar
 

V soboto, 29. oktobra 2016, so prvič po skoraj petsto letih odprli grob Jezusa Kristusa v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu. Marmorno ploščo, ki pokriva grob, kamor so po krščanskem prepričanju leta 30 ali 33 položili truplo Jezusa Kristusa, so zaradi obnove in arheološke analize odmaknili za tri dni. Kot poroča National Geographic, so marmorno ploščo nazadnje odkrili leta 1555.

10_folo_holy_sepulchre-adapt-1190-1

Vir: nationalgeographic.com

Pojavljajo se mnoge polemične razprave, vezane na vprašanje, ali naj bi to zares bil Jezusov grob. S čim se dokazuje, da je to res zadnje Jezusovo počivališče? 

Čeprav je z znanstvenega gledišča nemogoče potrditi, da je v preteklih dneh odkrita v apnenčasto steno vklesana polica v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu res grob Jezusa iz Nazareta, obstaja veliko kazalcev, ki nakazujejo, da gre v resnici za pravo lokacijo.

Prva referenca so zagotovo kanonični evangeliji, torej prve 4 knjige Nove zaveze, ki poročajo o življenju in smrti Jezusa, za katere je nesporno, da so nastali v prvem stoletju oz. na začetku drugega. Najstarejši med njimi je Markov evangelij, ki je nastal med leti 60 in 70. Čeprav med evangeliji obstajajo razlike, vsi dosledno poročajo o tem, da so Jezusa po smrti položili v grob, vklesan v skalo – nedaleč od samega kraja križanja (prim. Jn 19,41). To naj bi bil grob uglednega in bogatega Juda, člana velikega zbora, ki je začel slediti Jezusu, Jožefa iz Arimateje.

Na širšem področju Jeruzalema so odkrili več kot tisoč takšnih grobnic iz časa, ko je živel Jezus, in iz primerjave je povsem jasno, da gre v primeru odkritja za grobnico, značilno za obdobje, ko je živel in deloval Jezus. To seveda ne dokazuje, da gre za Jezusov grob, dokazuje pa, da so evangelisti poznali okolje in navade tistega časa.

Judovski običaji, Postava, prepoveduje pokop mrtvih znotraj mesa (mestnega obzidja). In omenjena bazilika z grobnico v resnici je izven mesta Jeruzalem. Danes je to manj razvidno, saj je Jeruzalem kasneje doživel mnogo širitev in arhitekturnih sprememb in je tako po obsegu precej večji, vendar pa se je v Jezusovem času kraj Golgota, kraj lobanj, torej kraj, kjer je Jezus bil križan in položen v grob, nahajal izven mestnega obzidja Jeruzalema.

Evzebij iz Cezareje, cerkveni zgodovinar (med drugim), živeč v 4. stoletju, poroča, da je na mestu, kjer je danes bazilika, predhodno stal tempelj, posvečen Afroditi, ki ga je v 2. stoletju dal postaviti rimski vladar Hadrijan. Zgodovinski viri kažejo, da je to storil, da bil zagotovil in uveljavil prevlado rimske državne religije na mestu Jezusovega groba, ki so ga častili kristjani. Šlo je torej za reakcijo, podobno kot je Hadrijan na mestu porušenega judovskega templja dal zgraditi tempelj, posvečen Jupitru, s katero je Hadrijan poskušal zatreti v 2. stoletju že cvetoče versko dogajanje na kraju Jezusovega groba. Izkopavanja v notranjosti cerkve Božjega groba v 20. stoletju so odkrila ostanke Hadrijanovega templja kakor ostanke Konstantinove prvotne cerkve, s čimer se tako navedbe Evzebija kot tradicije, ki sega vse nazaj v prvo stoletje, potrjujejo.

Obstajajo različne teorije; leta 2012 naj bi znanstveniki v eni izmed Jeruzalemskih grobnic napis “Božanski Jahve, vstani, vstani” in na podlagi tega nekateri sklepajo, da je to Jezusov grob. Ta grobnica je oddaljena približno 60 metrov od mesta, kjer naj bi bila pokopana Jezusova družina. Koliko teorij obstaja o tem, kje je zares Jezusovo zadnje počivališče?

Arheologi so na ožjem področju Jeruzalema, tudi v neposredni bližini odkrili na stotine grobnic iz Jezusovega časa. Če nekoliko pretiravamo, lahko rečemo, da obstaja tudi toliko teorij o tem, kje je Jezusovo telo tri dni počivalo. Zato lahko morda uporabimo argument izključevanja – npr. Dan Bahat, judovski arheolog, specializiran za področje Jeruzalema, zlasti zahodnega predela, torej mesta, kjer je grobnica, pravi: “Ne moremo biti povsem prepričani, da je mesto, kjer stoji bazilika Božjega groba, mesto Jezusovega pokopa, vendar zagotovo nimamo drugega kraja, za katerega bi lahko navedli bolj tehtne argumente, in nimamo nobenega razloga za zavrnitev verodostojnosti tega mesta.”

Kaj tovrstno odprtje groba predstavlja za tako kristjane različnih Cerkva kot za vse ostale, zgodovinarje, arheologe?

Grob je bil odrt vsega le 60 ur, dela restavriranja in predvsem natančnih znanstvenih raziskav pa se bodo nadaljevala še mesece, morda leta. V tem trenutku je o tem z vidika arheologije oz. zgodovine težko oz. nehvaležno soditi. Odprtje groba vsekakor predstavlja neprecenljiv uvid v zgodovino Cerkve, db. v njene »povoje«, torej v dobesednem in prenesenem smislu. Pomeni enkratno priložnost za različne raziskave in odkritja, kaže pa tudi na neko odprtost Cerkve, ki dovoljuje dostop profesionalnim znanstvenikom …

Glede na trenutke indice, torej delne rezultate sondiranja groba, ki kažejo na grobnico iz Jezusovega časa, in druga že navedena dejstva, se bo verjetno potrdilo, da gre za 1.) grob iz Jezusovega časa in 2.) da je ta lokacija nespremenjena vse od začetka. Raziskave, arheološke in drugačne, bodo predvsem natančno osvetlile bogato in pestro arhitekturno dogajanje na tem mestu vse od prvega stoletja naprej.

02_folo_holy_sepulchre-adapt-1190-1

Vir: nationalgeographic.com

Hkrati pa se ob vsem tem moramo zavedati oz ohraniti v mislih, da vera, prepričanje, ni odvisna od znanstvene potrditve, arheološke avtentifikacije groba. Strogo polarno razumevanje tega vprašanja je neke vrste Sizifovo delo, nesmiselno delo, ki se nikoli ne konča. Namreč, tudi če predpostavimo neko senzacionalno odkritje, vernik zaradi tega ne bo veroval nič bolj, tudi ateist ne, ateistovi dvomi na drugi strani pa hkrati ne bodo nič manjši.

Jeruzalem velja za sveto mesto treh monoteističnih religij. Kako se pripadniki judovske in muslimanske skupnosti strinjajo s tem, da je v baziliki Božjega groba res Jezusov grob?

Za jude kot muslimane vprašanje ali je Jezus živel – in seveda tudi umrl – ni vprašljivo.

Judje niso nikoli zanikali praznega groba, poskušali pa so na različne načine razložiti, zakaj je bil v resnici prazen. Največkrat se omenja hipoteza, ki trdi, da so Jezusovo telo ukradli – to je razvidno že iz samih evangelijev. Bodisi npr. člani velikega zbora, s čimer so želeli doseči pomiritev strasti, hkrati bi s tem preprečili, da bi grobnica postala svetišče, bodisi sorodniki, ki so telo Jezusa želeli prenesti v družinsko grobnico, bodisi sami učenci – v vseh primerih je jasno, da bi bil končni grob nekje drugje. Mnogi strokovnjaki so prepričani, da je Matejev navedek v 27. poglavju, da so h grobu postavili (rimsko oz. tempeljsko) stražo kasnejši dodatek, kot odziv na navedbe Judov, da so učenci ukradli Jezusovo telo in prenesli na neki drug neznan kraj. Z drugimi besedami, v očeh Judov je končno počivališče Jezusa gotovo nekje drugje.

Pri Muslimanih je nekoliko drugače. Priznavajo izjemno vlogo Jezusa, vendar ne kot Božjega Sina, temveč kot preroka. V 4. suri v Koranu beremo, da so nasprotniki Jezusa sicer želeli križati, vendar je Bog to preprečil tako, da je Jezusa vzel k sebi (3:55), nasprotnikom pa poslal drugega moža. Tako so v resnici križali in v grob položili neko neznano osebo, ne Jezusa, tako Muslimani.

V Jeruzalem se vsako leta steka na milijone turistov. Pravoslavna cerkev se zavzema za zaprtje bazilike. Kaj bi to pomenilo za svetovno javnost?

Obnovo financirajo tri cerkve, ki skupaj upravljajo baziliko Božjega groba – katoličani, pravoslavni in armenski kristjani. To pomeni, da zavzemanje ene same cerkve še ne pomeni veliko. Sam menim, da se z izjemno izrednih razmer – npr. kakšnega potresa, ki bi resno ogrozil ali celo podrl edikulo nad grobom, ali morda kakšnega nenadejanega odkritja, ki bi zahtevalo zahtevne arheološke posege – ni pričakovati, da bi bil grob v prihodnosti zaprt.

Vir: nationalgeographic.com

Vir: nationalgeographic.com

Prispevek je zapis oddaje Dobro jutro na RTV (POVEZAVA).

 

 
Značke:

1 komentar

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI