Donald J. Trump

Mitja Steinbacher 19.11.2016 0:0749 komentarjev
 
Foto; Wikimedia.

Foto; Wikimedia.

Zmagovalec ameriških predsedniških volitev, Donald J. Trump je osrednja figura ekonomsko-političnih razprav zadnjih dveh tednov povsod po svetu. Njegova zmaga sodi med večja presenečenja v zgodovini ameriških volitev. Donald Trump je prvi izvoljeni predsednik, ki v svoji karieri nikdar ni bil zaposlen v javni upravi niti v ameriški vojski in je drugi izvoljeni ameriški predsednik, čigar žena ni ameriškega porekla. Donald Trump je zmagal z lastno promocijo in s svojim denarjem. Najbrž niti sam ni verjel v to, da lahko uspe, in nominacija ga je očitno presenetila. Zanimivo je spremljati odzive vodilnih politikov različnih držav sveta na Trumpovo izvolitev. Zdi se, da nihče ne ve, kako komunicirati z njim. Odzivi so medli in kažejo precej straho-spoštovanja do novo izvoljenega ameriškega predsednika.

Prva imenovanja na ključna mesta v Trumpovi administraciji so se že začela. Za začetek je novoizvoljeni podpredsednik Mike Pence, ki je na čelu prehodne ekipe Donalda Trumpa, odslovil vse lobiste od imenovanj v prehodno ekipo, ki bo prevzela pristojnosti od Obamove administracije. Odstranjeni so tudi vsi, ki bi naj bili povezani s Chrisom Christijem, ki je vodil prehodno ekipo pred Penceom. V ekipo se vračajo nekdanji Reaganovi svetovalci za nacionalno varnost. Spomnimo, da je Reagan zmagal hladno vojno proti Sovjetski zvezi in da ZDA ob koncu Obamovega mandata nimajo ravno dobrih odnosov z Rusijo in da so razmere na Bližnjem vzhodu Obami ušle izpod nadzora. Trump je skladno s svojim temperamentom in nepredvidljivostjo tvitnil, da proces njegovega imenovanja v kabinet in ključne položaje teče usklajeno, pri čemer je on edini, ki pozna vse finaliste. Po njegovih zatrdilih bi naj imeli pomembno vlogo njegovi finančni podporniki in tisti, ki so mu pomagali pri nabiranju sredstev v predvolilni kampanji. Omenimo, da so med nominiranci za nekatera najbolj vidna mesta tudi nekateri zagovorniki porok istospolnih parov. Ameriški mediji tekmujejo kdo bo bolje zadel ekipo, ki jo Trump sestavlja na vrhu svoje stolpnice Trump Tower v osrčju Manhattana.

Moj dober znanec Richard W. Rahn, sicer podjetnik, profesor ekonomije in reden pisec ekonomsko-političnih kolumen, je v svojem rednem komentarju za Washington Times zapisal, da je Donald Trump lahko v resnici precej srečen, da je Paul Ryan predsedujoči Predstavniškemu domu. Ryan bi lahko deloval kot zavora pred političnimi ukrepi, ki bi bili preveč škodljivi gospodarskemu razvoju ZDA in pomemben gradnik pri prenovi potratnih sistemov zahtevbnih pravic Medicare in Medicaid, s katerima je Obamova administracija pahnila državne finance pred nemogočo nalogo, ki preprečuje omejevanje proračunskih izdatkov na vzdržnih ravneh. Ocene Congressional Budget Office so alarmantne: brez večjih sprememb bi se naj državna potrošnja v prihodnjih 30 letih, izražena v deležu BDP, realno povečala za približno 30%, od tega večji del na račun teh programov in obresti na državni dolg. Takšna potrata najeda dinamiko zaposlovanja in raven življenjskega standarda. Znesek v času narašča, pravice iz naslova teh programov pa padajo.

Trump je v svojih prvih nastopih po zmagi na volitvah že nekoliko (pričkovano) sprostil stališče o odpravi potratnih državnih zdravstvenih shem Medicare in Medicaid. Radikalni posegi v oba sistema so nujni. O tem priča podatek, ki je ostal v senci volitev: zavarovalne premije po t.i. “Affordable Care Act”, torej po “Zakonu o dostopni negi”, so v tednih pred volitvami porastle v nekaterih primerih tudi za 90%. Premije vse od uvedbe sistemov močno rastejo in zvišujejo ljudem stroške temeljne zdravstvene nege. Pričakujemo lahko vsaj nekolikšno znižanje bremen ljudem in sprostitev obeh programov. Kmalu bomo lahko videli, kako, in ali sploh, bo Trump posegel v oba omenjena programa.

Izvolitev Trumpa razumem kot upor Američanov proti obema političnima taboroma, republikanskemu in demokratskemu. Glasove je pridobil, ker je pri ljudeh vzbudil vtis moči in odločnosti zamajati politiko v Washingtonu oziroma jo obrniti na glavo in pretresti. Trump je najprej protest ljudi proti politični korektnosti in proti zmerjanju. Uspešnost njegovega predsednikovanja bomo merili po kazalcih, s katerimi se to meri.

Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu

 
Značke:

49 komentarjev

  • Eden izmed najbolj treznih in vsebinsko bogatih člankov o Trumpu na desnici, ki spet socialistično trapasto triumfira. V najboljšem primeru je Trump lagal številnim medsebojno nasprotnim, svojim volilnim skupinam. V najslabšem primeru je nevaren psihopat, ker je njegovo obnašanje izraz primitivizma, agresivnosti, nadutosti in egoizma. .

  • Kot je Melanija sama rekla: moj mož je razvajen adolescent.

    Če bo res imel čisto reaganovo ekipo, bo res ustvarjal dobro zgodovino. A pri tem je nalagal 90% svojih volivcev.

    Podbno lahko zmaga v Sloveniji, ki je v 90% socialistično zasvojena in skorumpirana samo nek podjetni outsider.

  • Ne vem, kako naj bi Trump imel Reaganovo ekipo, torej predsednika iz časa pred 35 leti. Kaj bo povprečje starosti njegovega kabineta med 80 in 90 let?

  • Jasno, da Trumpova vladavina ne bo mogla biti samovoljna. Četudi se je do zmage prebil, finančno in drugače, sam. Kar ni čisto res, v bistvu avtor glede tega sam svojo prvotno trditev že v članku demantira. Vsekakor noben predsednik do sedaj za zmago ni vložil toliko lastnega denarja. Ali je to dobro, ali ne, lahko prepustimo individualnim mnenjem ali analizam.

    Torej, svoje predloge bo moral spravit skozi kongres in senat in konresniki in senatorji v ZDA niso nek poslušni strankarski aparat. Valjar. Najverjetneje res skozi ne bo spravil dosti drugega od tistega, kar podpira trenutna vodilna struja v GOP okoli Paula Ryana.

  • Torej: dokaj verjetno bi to lahko pomenilo:

    1. zeleno luč obljubi davčnih olajšav. Ampak bolj verjetno bojo pri GOP skozi spet šle davčne olajšave bogatejšim Američanom kot revnim. Prvim ( recimo nad 200.000 dolarjev letnih zaslužkov) davke v ZDA znižujejo že 30 let, nobena demokratska administracija jih ni uspela zvišat, čeprav so obljubljale. Bogataši so v ZDA že zdaj mnogo bolj olajšani kot v Evropi, Buffet celo državo prosi, naj ga bolj obdavči.

    2. Druga Trumpova obljuba, na katero bo republikanska večina pristala, je ojačanje ameriške vojske. “To make America great again”. V čem je smisel napovedovati izolacionistično zunanjo politiko skupaj z ojačanjem že tako svetovno superiorne vojske, naj odgovorijo Američani sami. Trenutno dajo 5 krat več denarja za vojsko kot druga sila sveta Kitajska. Kakšen je smisel, da to premoč povečajo na 7 ali 9 kratno?

    1+2 v tem primeru po pomeni veliko povečanje proračunskega primanjkljaja in dodatnega dolga in zadolževanja Amerike. Eni pravijo, “no problem”, Amerika lahko poljubno tiska dolarje. Vsekakor so na to temo Obamo kritizirali, tudi naši desni publicisti, pa je evidentno močno zniževal proračunski primanjkljaj iz časov Busheve administracije.

    Skozi bo šla verjetno tudi 3. popolna razveljavitev Obamacare. Ali z drugimi besedami univerzalnega zdravstvenega zavarovanja. Ki ni bil eksotičen izmislek Obame. Ampak ga pozna Kanada in vsa Evropa. Če je dobro, da bojo nekateri, ki so dobili zdravstveno zavarovanje pod Obamo, zdaj ostali spet brez njega, si spet odgovorite sami.

    Ampak tu bi le rekel svoje mnenje, da mi ni krščansko, če se ljudi pusti umirat na cesti. In ko gre Steinbacher celo v svojih razglabljanjih še dlje, torej da je menda treba tudi temeljito oklestiti veljavne programe Medicare in Medicaid v ZDA, naj le povem, da se čudim, da take ideje prihajajo iz nekega katoliškega inštituta ali katoliške poslovne fakultete ali kakorkoli se tej instituciji že reče.

    4. Čisto možno je, da bojo s Trumpovo administracijo ZDA odstopile od okoljskega pariškega dogovora, ki trasira vsaj minnimalno skupno skrb sveta, da prične resno z omejevanjem toplogrednih emisij in spodbujanjem nefosilnih tehnologij. Desna struja GOP, po mojem z nedvomno vzajemno navezana s fosilnimi lobiji, zbira skoraj same zanikovalce podnebnih sprememb. Zanikovalcev pomena podnebnih sprememb in vpliva človeških emisij v Evropi v tej meri kot v ZDA ( in očitno se naša desnica navdihuje bolj v ZDA kot pri evropski desni-sredini) v evropski zmerni politiki skoraj ni. Tudi Cameron, Merklova, Sarkozy so za razliko od Trumpa ( in verjetno večine GOP) na stališču, da gre za resen problem, ki se ga je treba lotit. Sarkozy obljublja poseben ekološki davek na ameriške izdelke, če bi ZDA odstopile od lastnega podpisa okoljskega dogovora iz Pariza.

    Ne pričakujem pa, da bi uspele Trumpove ideje in obljube o večji zaščiti ameriškega gospodarstva in ameriških delovnih mest, predvsem pred kitajskim in mehiškim gospodarstvom. Dvomim, da bo dobil zadostno podporo za obljubljena infrastrukturna vlaganja. To bi bilo zelo nerepublikansko, predvsem kontra desnim liberalcem in čajankarjem.

    Ergo: skozi kongres in senat bo Trump spravil stvari, ki jih, kot sem pojasnil, osebno vidim v bolj ali manj negativni luči. Upam, da me ta administracija s čem pozitivno preseneti. Nisem prepričan, da bo zdržala cel mandat, čeprav bi bilo zelo neameriško, če ne bi končala mandata.

    Z Mitjo Steinbacherjem pa bi se težko manj strinjal kot se. Pa saj ni prvič tako …

  • IF, očitno težko sprejemate Trumpovo izvolitev. Po mojem mnenju njegove pričakovane ukrepe gledate preveč z negativne plati. Morda tudi niste dovolj informirani.

    Npr. prve pomoči je bil že pred Obamacare deležen vsak, za nadaljnje zdravljenje je bilo pa treba imeti zavarovanje. Kolikor vem, tudi ni nikoli obljubljal kakšnega izolacionizma, temveč je le terjal, naj vsako sam odgovarja za svojo varnost in za to nameni ustrezno količino sredstev, itd.

    Sicer pa počakajmo vsaj eno leto in bomo videli, kaj se bo zgodilo.

    • Prve pomoči? Ja, vseh urgentnih stanj. Ljudje večinoma hiramo in umiramo zaradi kroničnih bolezni in stanj. Misliš, da je sprejemljivo, če težek diabetik ali hipertonik ali rakav bolnik ostane nezdravljen, ker pač nima sredstev za zavarovanje?

  • Hladna vojna proti Rusom, Arabcem, Kitajcem in katolikom (predvsem Mehika) hkrati? Meni deluje malo preveč celo za Združene Države na vrhu svojih moči. 🙁

  • IF, če bo zmanjšal davke, pa čeprav tudi bogatim, bo samo dobro za vse.
    Če bo še več zapravil za vojsko, mu bo to moral proračun dopuščati.
    Za tiskanje denarja pod Obamo je kriva finančna kriza in ne Obama.
    Obamacare je povzročil plaz nepredvidenih dogodkov. Ljudem so zavarovalnice enostransko odstopale od pogodb. Ponovna sklenitev, pod novimi pogoji pa je bila menda tudi do 90% dražja od prejšnje.
    In končno, hvalabogu, da se je našel nekdo, ki bo v rit sunil vse tele prislinjence na denar skozi toplogredne emisije. Upam, da bo res odstopil od pariškega sporazuma, najbolj neumnega sporazuma kdajkoli sklenjenega v zgodovini.

    • Prvi otoki so že pod vodo. Kar veselo zanikujmo podnebne spremembe. In živimo na (pre)visoki nogi naprej. Enako kot na Titaniku.

      • Nihče ne zanika podnebnih sprememb. Spet samo podtikanje. Upam, da bo končno Trump temu naredil konec. Sami neki špekulanti, ki se slinijo po političnem vplivu, denarju, …

      • Za potop Titanika niso bile usodne previsoke noge,za potop slovenskega Titonika bo usodna leva bočna konstrukcija, “lastniki” in mali kapitan s SMITHOVIM sindromom,ki je sposoben voziti le drevake po Ljubljanici.
        Mar mu je za mornarje in potnike,ledena gora imenovana Rdeča gmota,bo
        storila svoje!Do trka ni daleč,morda je celo že bil,sedaj je samo še vprašanje
        dolgosti agonije!

      • Za potop Titanika niso bile usodne previsoke noge,za potop slovenskega Titonika bo usodna leva bočna konstrukcija, “lastniki” in mali kapitan s SMITHOVIM sindromom,ki je sposoben voziti le drevake po Ljubljanici.
        Mar mu je za mornarje in potnike,ledena gora imenovana Rdeča gmota,bo
        storila svoje!Do trka ni daleč,morda je celo že bil,sedaj je samo še vprašanje
        dolgosti agonije!

        andrej briški

        • Problema sta tu dva:
          1.”desna” stran boka je prav tako komunistično nesposobna
          2.večina “desnih” volivcev zaradi navijaške zaslepljenosti in lastne okužbe z virusi socializma in celo komunizma, ni sposobna videti realno ne sebe, še manj svojih nesposobnih in pokvarjenih politikov.

          • Pavel,mislim da bo držalo ravno obratno,tvoja trditev bazira na
            tvojem neizmernem sovraštvu do J.Janše in tistih,ki vidijo
            v njegovh potezah veliko pozitivnosti in logike!Očitanje,da je
            je bil v mladih letih komunist,je neproduktivno,gre zato,da smo
            bili veliko pred janšem vsi “komunisti”,vsi smo bili hočeš,nočeš
            titovi pionirji in titova mladina!Že ob vpisu v osnovno šolo smo bili stigmatizirani,dobili smo vsi po vrsti pionirske izkaznice! Takrat ni nikomur od naših staršev prišlo na misel,da bi protestiral,kajti uničil bi svojo in prihodnost družine!Na žalost,je vse predolgo trajalo in v tem obdobju se je tudi v glavah ljudi marsikaj spremenilo,veliko ljudi je sprejelo
            vsiljeno indoktrinacijo!Kasnejšim rodovom se je spričo
            zlagane zgodovine odprl nov svet in “svetla” prihodnost komunizma!Obdobje informbiroja je bilo strašljivo,ljudje
            so izginjali čez noč,tudi komunisti,ki jih je prav tito spajdašil
            z boljševiki!Imel je pač svojo vizijo,ker je vedel,da bi mu bila
            onemogočena pot do njegove komunistične kariere na njegov
            način!Naj si nihče ne domišlja,da je tito vlekel svoje politične
            poteze zato,da nas bi rešil Stalinove komunistične diktature!Ustvaril si je svojo,ki je bil na las podobna ruski,samo brez Stalina,ki se ga je bal kot hudiča,prav zaradi tega kar sem napisal!Kot že rečeno,tito nam je vsem po vrsti nalepil komunistično stigmo in nas spremenil v”komuniste”!Pravzaprav
            bi lahko primerjal pripadnost titovemu pionirstvu in mladinstvu z obrezovanjem judovskih otrok po rojstvu,vse brez izjeme!

            Andrej Briški

          • To obdobje imam v spominu kot da so bili vsi drugi v redu, samo jaz ne.
            Kot da je bilo vseskozi nekaj prisotno, česar nisem razumela. Vsi smo igrali neko vlogo, ki nam je po nekem določenem ključu bila dodeljena. In če si se temu uprl, so te vsi imeli za čudnega.

          • Gospod Tolmun očita gospodu Pavlu: “Očitanje,da je (JJ) bil v mladih letih komunist,je neproduktivno …”

            Mogoče je očitek res neproduktiven, ampak jaz sem dobil vtis, da gospod Pavel očita JJu, da je še vedno komunist.

      • Zdravko, morda si v kakšnem drugem komentarju pritrdil resnosti klimatskih groženj. Iz zgornjega res nisem razbral, da verjameš znanstvenem konsezu. Glede ponesrečenih ukrepov se seveda strinjam s teboj. A me, za razliko od tebe (?), bolj skrbi, če že podpisani dogovori padejo in ne naredimo ničesar.

        • Nikakor ne verjamem “znastvenemu konsenzu”! Ta znanstvena metoda sploh ne obstaja! In noben znanstvenik se na kaj takega ne sklicuje, nikoli.

          • Glede tega si kot noj z glavo v pesku. Veš za kako enostavno znanstveno metodo gre? Samo postaviš termometre in meriš temperature v daljšem časovnem obdobju. Ali spremljaš ledenike in meriš njihovo krčenje in hitrost tega krčenja. Tako enostavno. In objektivno. In znanstveno. Kar je tu neznanstvenega, je samo zanikanje teh dejstev.

          • Zakaj spreminjaš temo? Klimatske spremembe niso stvar konsenza. Toplogredni plini so!

          • Tudi toplogredne pline je možno meriti. In o tem, da ima CO2 v atmosferi toplogredne učinke, ne more biti dvoma.

          • Ne more biti dvoma?! Dokazano s konsezom!

          • Eksperimentalno se da dokazat, kateri plin ima toplogredne učinke in kolikšne. Ali je segrevanje zemeljske atmosfere posledica zvišanja CO2, pa res ni možno dokazat z empirijo oz. eksperimenti, brez sklepanja in možnosti, čeprav minimalne, da se v presoji zmotiš. Malo verjetno pa je, da se istočasno v isti presoji zmoti 97% strokovnjakov.

          • Saj pravim, dokazano s konsenzom.
            Toplogredni učinek CO2 je popolnoma nedokazana špekulacija. Nepotrjena z nobenim eksperimentom!

          • If,

            Če pogledaš meritve, je 5x bolj toplogreden plin, ki je v atmosferi divodikov hidroksid (oziroma vodni hlapi).

            Pri tem je zanimivo še to, da bolj, kot se Zemlja segreva, več je vodnih hlapov v ozračju, kar pomeni še več segrevanja. Temu se reče pozitivna povratna zanka. To pa pomeni, da bi se morali skuhati.

            Človeštvo pa proizvede 5% vsega CO2 v ozračju.

            A si kdaj gledal Global warming swindle? Mene je prepričal in kar precej poznam področje tako fizike kot kemije.

          • H2O je toplogredni plin, para? To prvič slišim. Vem pa, da je zemeljski plin, metan, 30x bolj toplogreden kot CO2. Isto SF6.

          • Tudi če je 5%. Menda teh nekaj procentov spremembe CO2 lahko naredi veliko razliko v deležu neodbitih žarkov.

            Pomembna postaja praktično tudi razlika med večjo odbojnostjo ledu v primeri z vodo ( morjem). Zdaj ko je na severnem polu vse manj večnega ledu, to menda samo pojača hitrost nadaljnega ogrevanja atmosfere.

            Za metan pa verjamem, da je lahko bolj toplogreden od CO2. Dosega pa bistveno, bistveno nižje koncentracije od CO2-ja.

      • Kar na dan z njimi. Kateri otoki so pod vodo?

        • Ne, ni Madagaskar. 🙂

          Prebral sem v spletni Mladini. Ne, nisem naročnik, tako da bi bolj težko našel tisti članek.

          • Zaenkrat mali, mislim da v glavnem pacifiški otoki. Kar nekaj jih je, ki segajo v najvišji točki le meter ali dva nad gladino morja. Ti so najprej na udaru.

            Seveda morje niti do Maribora ne bo več prišlo, še manj do Ljubljane. Obmorska mesta bojo pa že na udaru. Dubrovnik recimo ne tako hitro. Benetke bojo pa hitro uboge. A jih ni škoda?

    • P.S. Ne trdim, da nekateri ukrepi “proti” podnebnim spremembam niso debilni. Tako kot npr. biogoriva pridobljena z izsekavanjem tropskih gozdov. Kar EU subvencionira… A nekaj je treba ukreniti. Časa ni preveč!

      • Dobro da si “proti” dal vsaj v narekovaje.
        Ne samo ta, ampak niti en “ukrep” ni strokovno utemeljen! Niti en sam samcat. Vsi so populistično izsiljeni.

      • Populistično? Sam bi rekel lobistično. Recimo zelo veliko denarja gre za subvencije za električne avtomobile. Medtem ko bi se proti globalnim klimatskim veliko učinkoviteje borili z elektirčnimi kolesi. Meni so najbolj simpatična kolesa, ki, kadar vključiš motor, podvojijo tvojo telesno moč. Tako noben klanec ni preošter tudi za starejše gospode. Pred leti sem bil prijetno navdušen, ko je gospod mojih let kupoval takšno kolo za svojega ostarelega očeta. Tako bi oče bil bolj mobilen, a obenem bi se tudi rekreiral in ostal bolj zdrav. Po Ljubljani bi se tako povsem dovolj hitro gibal. Itak tam ni nekih klancev, ki bi onemogočala kolesarjenje. A za prehod na “kitajsko” množičnost (ali dansko, če hočemo bližji zgled) niso potrebne tako megalomanske investicije. Zato lobijev ne zanima. Čeprav tudi to ne bi bil majhen zalogaj. Potrebno bi bilo naštimati polnilnice praktično na vsakem koraku. In poskrbeti za varnost nekajkrat dražjih koles od teh, ki jih vozimo danes.

        • Ljubljana? Pa saj ti si MB. Zakaj pa ne Maribor?

          Sicer Ljubljana nima ne pravega vetra za vetrne elektrarne, ne pravega sonca za sončne. Ne plime in oseke. Ne večjih rečnih padcev. Ogromno je deževnih dni, torej je tudi za kolesarjenje le omejeno primerna.

          Od alternativnih virov je mogoče le bioplin perspektiven. Kot produkt smeti in gnilobnega razkroja. Tega pa je na pretek, tako in drugače.

          • Ljubljana je bolj kompaktna in tako res idealna za kolesarstvo. Tudi Janković se je pri tem izkazal kot manager. Uspelo mu je zapreti center mesta za avtomobile in tam vpeljati učinkovite alternative. Tudi sam plačujem letno članarino v višini treh evrov za izposojo koles v centru Ljubljane. Res prideš 1-2-3 kamorkoli v centru.

            V Mariboru imamo zelo kompetentno in podjetno skupinico imenovano Mariborska kolesarska mreža. A so pogoji slabši in denarja manj, tako da nam ni tako lahko kot Ljubljančanom. Recimo od mojega bloka do moje službe je kar dobrih pet kilometrov. In to so tipične razdalje v mojem mestu. Najlepša pot pri tem po polovici vodi skozi stražunski gozd. Z dobrim kolesom res čudovita pot. A preveč športna (se preveč preznojiš) za pot v službo…

            Seveda se tudi v MB da, kar tudi sam prakticiram. In na kolesu srečujem še veliko drugih kolesarjev, ki premagujejo tudi nekaj nemogočih prometnih “rešitev”. Recimo sam vozim po kolesarski stezi, na kateri se odenkrat pojavi avtobusna postaja… Tako verjamem, da bi v kompaktni Ljubljani (in ugibam da tudi v bolj ravnem Novem Mestu) z manj spodbudami spravili na kolo višji odstotek ljudi. Po drugi strani pa v kakšnem hribovitem Kopru kolesarjenje sploh ni alternativa, dokler starejšim kolesarjem ne približamo pedalecov (z električnim motorjem podprtih klasičnih koles).

          • Nisem vedel za to letno članarino za izposojo koles v LJ. Po eno uro se, mislim da, da voziti s temi kolesi zastonj.

            Ponekod po Evropi imajo v službah za kolesarje urejeno tako, da se lahko stušajo in preoblečejo, ko pridejo s kolesom na delo. Potem ni problem kakšen klanec in prepotena majica več.

      • Podobno hinavska je bila podpora sončnim celicam. Padale so resne subvencije, dokler se cena ni dvakrat prepolovila. Sedaj so cenovno dostopne in vsaj štirikrat cenejše kot kakšno desetletje nazaj. A zdaj je cela EU vpeljala carine na njih. Jezni smo, ker so nas Kitajci prehiteli. In jih obsojamo dumpinga. Namesto da bi se veselili te “subvencije” za naš prehod na prijaznejše energije. Na srečo na tem področju naša podpora ni bistvena. Bolj je pomembno, da jih podprejo Arabci, ki imajo neprimerno več sonca od nas.

        • slovencsm

          Kitajci so velik problem. Zakaj? Delajo namreč po preverjenem receptu. Počakajo, da recimo Evropejci s financiranjem iz lastnih subvencij razvijemo neko rešitev, ki je ekonomsko sprejemljiva. Kitajci potem to skopirajo in zaradi nizke cene delavne sile izvozijo v Evropo po bistveno nižjih cenah. Torej smo Evropejci financirali delovna mesta in ekonomske prihodke na Kitajskem. Kako rešiti ta problem? Ne vem. A očitno tega ne vejo tudi na višjih nivojih, zato vpeljujejo carine in podobne regulatorje.

          • slovencsm .. “Kitajci so velik problem” ..

            Ja, so … ampak v bistvu pa nam to nekaj pove, to da smo sami sebi najvećji problem.

          • P.S. Ne trdim, da imajo Japonci malo delovnih mest v avtomobilski industriji. Trdim le, da Japonski kot državi ne kaže najlepše. Kar naprej neke krize, iz katerih jim (za razliko od Združenih Držav) več nihče ne pomaga. Stagnacija…

          • Problem je, da sončne celice niso niti najmanj ekološke. Tam na Kitajskem to hudo onesnažuje okolje.

          • Alojz, a nisi PV zamenjal z magneti iz redkih zemelj? Zakaj bi bili ingoti iz SiO2 okoljsko škodljivi? Drugo so Ga arzenijeve? Ali imaš kak link, kjer je lestvica ali kjer so znanstveni dokazi, katera PV je okoljsko škodljiva?
            Hvala.

        • No in? Kaj drugega so naredili Japonci? Z avtomobili in z računalniki! In se kdo danes zaradi tega razburja? Še vedno so si odrezali bistveno manjši kos pogače kot Američani. Rekel bi da kar pošten kos sorazmeren njihovemu dejanskemu prispevku. Enako bo s Kitajci.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI