Skavt.net: Rosvita Pesek in osamosvojitev Slovenije (VIDEO)

Casnik 16.11.2016 4:5712 komentarjev
 

Žal nikoli ni bila skavtinja. Ima pa tisti naš navihano radoveden pogled. Preprosta, razgledana, modra, polna energije… Takšen vtis dobi človek, ko nekaj trenutkov preživi z Rosvito Pesek.

V sklopu predavanj, ki smo jih skavti organizirali ob petindvajseti obletnici ustanovitve države, je v dvorani glasbene šole Rakovnik Rosvita Pesek predavala o osamosvojitvi Slovenije.

Predavanje, ki smo ga poslušali, je bilo polno zgodovinskih dejstev, o katerih lahko berete v knjigah, katerih avtorica je (Osamosvojitev Slovenije, 2007; Skupščinski koraki k samostojni državi, 2008; Osamosvojitvena vlada, 2012; Pučnik, 2013…). Predvajala je tudi nekaj odsekov svojih dokumentarnih filmov in ob vsem tem postregla z obilico anekdot in humorja. Dvorana je bila polna, obiskovalci navdušeni, mi pa smo se z gostjo večera v sproščenem vzdušju pogovarjali o naravi, knjigah, skavtstvu in sreči.

Bodite pripravljeni, tako se skavti pozdravljamo, mene pa zanima, kaj za vas pomeni biti pripravljena?

Biti pripravljena zame pomeni, da grem, recimo, 100% pripravljena v studio na pogovor zvečer v Odmevih.

Imate radi naravo? Slišal oz. videl sem, da radi tečete pa me zanima, kaj vam pomeni narava?

Vse, kar domislim, vse kar  spravim na papir, kjer morajo biti neke teze, neka duhovna energija, nastane v naravi – na nekem teku, na nekem sprehodu, to je končno prostor kjer odklopiš vse druge zvoke, kot so mobilni, radijski, televizijski in ostali in si v bistvu sam s seboj in z zvoki iz narave. Zato je to meni najbolj sproščujoči način dneva, ampak žal je teh dni, ko bi lahko živela samo z naravo premalo. To imate skavti več sreče, ker si vzamete vsaj v počitnicah nekaj časa, pa se družite pa ste skupaj.

Kaj bi izbrali – muzej ali knjigo?

Knjigo.

Zakaj pa novinarstvo? Ste si mogoče že kot otrok želeli postati novinarka?

Ne. Kot otrok sem hotela biti igralka pa tega nisem upala doma povedat, ker je to bilo tako pregrešno. Igralstva takrat niso razumeli, kot resen poklic in takrat je bil nekako najbližje AGRFT-ju (Akademija za gledališče, radio film in televizijo) je bil takrat FSPN (Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo) – novinarstvo, pri čemer sem mislila da bom glasbena redaktorica na kakšni radijski postaji – pa me je zaneslo na televizijo.

Več: Skavt.net

 

 
Značke:

12 komentarjev

  • Odličen intervju z gospo Rosvito Pesek na Skavt.net.

    Če na rtv ne bi bilo Rosvite Pesek, Jožeta Možine, Erike Žnidaršič in morda še koga (do petih prstov ene roke), bi slovenska državna rtv zaradi mene lahko tudi zaključila z oddajanjem.

    • Guardini

      Rosvite pa le ne bi primerjal z Možino. On si upa.

      • V bistvenem se strinjam s tabo, Guardini.

        🙂 Rosvita je povsem neprimerljiva!!!
        Bi si želela, da bi bilo v Sloveniji več ljudi z integriteto, kot je njena.

        Globoko hvaležna tudi za njen pogum ‘hoditi sredi med njimi’.

        In zna stopati preko polen in se ne ozirati nanja. Tako človek lahko stori bistveno več in predvsem več dobrega, kot če se ves čas spotika ob žaljivce ali prezirljivce in se konec koncev ukvarja le še s svojimi nasprotniki. Teh drugih pa imamo žal neubesedljivo preveč. Pa so med njimi taki, ki imajo potencial in jih je škoda. Nekateri od njih bi si želeli ven iz te logike, pa si ne upajo izstopiti iz toka, ki jih nese. Da bi le zbrali pogum… saj niso sami in vredno je!

        Sicer pa: lušten intervju… Hvala skavtom.

        • Guardini

          Hodi pokončno, ne talasa, pa še tržno nišo je našla… Pogum ? No ja, koga bi se pa morala bati ? Desni so brezzobi, levih pa ravno ne ogroža.
          Pa tudi hvaležnih in pravičnežev se bo vedno našlo. Slovenija pa tone.

          • Dobro jutro tudi tebi Guardini!

            Svetlobe je dovolj za tistega, ki želi videti. Čeprav tole ‘fizično sonce’ onkraj mojega okna še ni vzšlo, njegova zastrta luč že sveti skozi oblake. Celo v tem ‘fizičnem svetu’.

            ( Žal je v Sloveniji od tistih, ki si upajo iskati dobro, precej več tistih, ki so bodisi že davno obupali in imajo ‘kratkoročnejše cilje’, bodisi pa jih lepo/dobro/resnično sploh ne zanima.

            Rosvita spada od med prve. Te, ki si upajo iskati dobro.
            In ti prvi bodo zmagali. Ob Njegovem času in na Njegov način. Čeprav zase morda mislijo, da niso Njegovi, ker ne spadajo med vidno občestno ovčic, ki nosijo Njegovo ime.

            Bom napisala za tiste, ki morda ne razumejo:

            delo za resnično/lepo/dobro se dogaja ‘tam zunaj’ sredi ‘tega sveta’, tam sredi zla, ki se tam tudi dogaja (pa kakorkoli ga že imenuješ) in ne morda pod nekakšnim ‘svetniškim sijem’ in pretvarjanjem, da je vse lepo.

            Govorim o človeku, ki si upa upati in ne o brezzobem optimizmu in pretvarjanu, da je vse lepo in da ‘že nekako bo, če le malo počakamo in se malo smehljamo’.

            O človeku, ki si upa upati in živeti Njegovo logiko tam, kjer vsi pravijo, da je učinkovita le logika zla in da je ta hip dovolj, če zmagajo ‘naši’ in so ‘oni drugi poraženi’. Toda v tem primeru smo v resnici (še enkrat, kot že tolikokrat v zgodovini) poraženi vsi.

            Človek, ki si upa upati! (kdor ni poizkusil, ne ve koliko poguma je za to potrebno, ko se zdi, da so proti tebi vsi in da vsi hodijo nekje drugje.)

            Celo beseda ‘upati si’ izhaja iz TEGA upanja (v Njem ).

            Pravi ‘upati si’, pomeni za kristjana upati si živeti po Njegovi logiki, tudi takrat ko ga zasmehujejo, ne le, ker je kristjan, ampak tudi ker si upa hoditi v lepem/dobrem/resničnem = Njegovem (lepo, dobro in resnično so zares Božje kategorije, mi le ‘deležimo’ na njih, ker in ko deležimo na Njem.

            )

            Lep dan torej tudi tebi Guardini! Sonce je že višje na obzorju in njegova svetloba gre skozi oblake, čerpav žarkov ni videti. Danes.
            (saj ti bi vendarle vendarle vedel, kje je moč zajeti … se mi zdi… )

            V službo moram…

          • Guardini

            Ja Darja, Bog daj. Lepo je, da se imaš za tisto, ki vidi svetlobo. Upaj, da ni umetna.
            V politiki ni mogoče iskati samo dobrega v ljudeh. Resnica je črno-bela. Če bomo molčali, bodo kamni vpili .
            Upati si v današnjem svetu pa pomeni imeti veliko otrok in jih vzgajati kot vstajenjske kristjane .Kdo bo zmagal je jasno. Brezmejno morajo zaupati v Boga in iskati dobro v vseh ljudeh. Hkrati pa morajo biti tudi kritični do greha, nanj opozarjati in se proti njemu boriti.
            Koliko poguma je potrebno za “upati” in biti kristjan ? Morda je dovolj milost prave vere, ker potem to ni pogum ampak veselje.
            Pri svojem delu sem vsak dan nadzorovan in preverjan. To je normalno. Tudi pri Peskovi sem povedal mnenje o njenem profesionalnem delu, za katerega dobi plačilo. Kakšna je pred Bogom, ve le on in ni na meni, da bi ocenjeval. Kot novinarka po mojem mnenju (sem jo imel priložnost osebno spoznati) ne odrine na globoko, ampak je zadovoljna z ulovom na plitvini ali prodajo mrtvih rib. Če si zasluži aureolo je pač odločitev posameznika. Jaz menim, da (še) ne. Mamon in aureola po mojem mnenju ne gresta skupaj.
            Jaz bom bolj kratek v modrovanju. Ljubezen je vse.

          • Hvala Guardini. S tem se lahko samo strinjam. (pustiva za hip ob strani konkretnosti o konkretnem človeku)

            ‘Če bomo mi molčali, bodo kamni vpili’ praviš … prvič sem se zavedla, da morda sama pišem, kar pišem, tudi zaradi tega.

            O vrtoglavosti za katero je bil človek ustvarjen in o tem, kar iz njega naredi zlo, če ga sprejme vase. In kako hitro naredi.
            In da sem vedno tudi jaz ‘ta človek’.

            Guardini: Jaz sem ‘ta človek’. Ti si ‘ta človek’. Tudi ‘moji’ so ‘ti ljudje’.
            Včasih samo blagodejnost časa relativnega miru ščiti človeka, da sam ne pade v totalno zlo, kakršno je bilo tisto po vojni, med vojno, pa dostikrat v stoletjih pred tem.

            Kot si pisal: kako je človek lahko gotov, da ne sledi ‘umetni’ svetlobi (kar pomeni zlu, ki se pretvarja, da je dobro ). ‘Kdor stoji naj pazi, da ne pade’. Nihče od nas ni na varni strani tostran večnosti.

            Glej: če mene vprašaš, je TO nekaj, o čemer ne bi smeli molčati. (Ne pa le tako kot zdaj, ko mnogi govorijo, kot da bi bilo zlo nekaj, kar je problem le, če ga delajo ‘oni drugi’)
            Pa (večinoma) molčimo. S tem molkom – kot praviš – pritrjujemo tistim, ki nas prepričujejo, da se samo z metodami zla da nekaj doseči (pa naj bo že v politiki, poklicnem življenju, medosebnih odnosih… )

            Vidiš 🙂 ni tako enoplastno, kot se morda zdi na prvi pogled. Različno presojamo, kaj je tisto, kar je NAJBOLJ NUJNO izreči, kot tudi načine, kako in kje je treba izreči,da bo izrečeno doseglo cilj, kot tudi ali (in kdaj) je treba vztrajati, nekaj ponavljati do onemoglosti, ali pa (in kdaj) zasejati seme in pustiti, da v miru klije, ter se vrniti šele, ko je čas za okopavanje.

            Različno. To še ne pomeni, da se je eden od naju … recimo nekomu prodal. Ali morda celo oba 🙂 .

            To pravico, da človek sam izbira načine, čase in kraje, ko bo izrekel to, kar se njemu (!) zdi najpomembneje izreči v dani situaciji, da bo obrodilo največ dobrih sadov, to si morda lahko dovolimo. Se mi zdi. Toliko si lahko upamo. Zaupamo Njemu, da ima tudi ‘kaj zraven’ v tem našem svetu – tukaj in zdaj.

            Cerkev ima čudovito podobo, ki govori o tem, da smo različni udje enega telesa, ki je Cerkev. Različni in vsak s svojo vlogo.
            To na nek način pravzaprav velja za vse ljudi in vse človeštvo. ‘Bog ma rad sorto’ pravijo po domače. Ustvaril nas je, da bi mogli delati dobro, da bi mogli v vsakem svojem malem dejanju, ali besedi ljubiti ta naš raztrgani svet. Toda ne vsi na enak način.

            Ne zameri Guardini: samo v totalitarizmih se od ljudi zahteva, da vsi govorijo isto. In to je del tega zla, ki ga poimenujemo ‘totalitarizem’. Ali ‘enoumje’. Gre pa v resnici za globok prezir do človeka, kot takega.

            Mi pa se lahko učimo nečesa drugega…
            Tudi takrat, ko se srečujemo z zlom.

  • Rosvita Pesek je pojem pridne in ambiciozne novinarke. Vrednostno se je nekako znašla blizu Bučarju, do neke mere tudi Peterletu ali Omanu. Torej išče očetovske figure za identifikacijo.

    Neredko je kot voditeljica tiho ob kaki problematični stvari, ki prav bode v oči. A bi njeno omenjanje lahko zbodlo interese levice in njene leve kolege in nadrejene na RTV. Kar se tiče razgledanosti ( kljub doktoratu) in prožnosti duha bi pričakoval nekoliko več od nekoga, ki mu Vanja in Darja zapojeta tak magnificat.

    • IF,
      potem pa recimo raje takole: Rosvita je podoba materinske potrpežljivosti, srčnosti in vztrajnosti 😀

      (če že hočete pravi magnifikat njej v čast in slavo – ker ste v mojem prvem “slavospevu” očitno spregledali še Jožeta in Eriko 🙂 )

    • Ja, IF, sem razumela. Rosvita noče govoriti tako, kot bi od nje želeli drugi.

      Toda človek, ki ne pleše tako kot od njega hočejo drugi, zato še ni reva in ne oportunist. Za to je treba precej poguma. Ker … saj vidiš sam, omalovaževanja so tukaj. In samo zato.

      Še enkrat bom napisala: škoda, da tega poguma, te pokončnosti, tega trdnega in zaupljivega sledenja dobremu, ki s kristalnim glasom govori v prostojni duši, ne zmore več ljudi, s sicer zelo velikimi darovi, z veliko željo po dobrem, ki pa jih podobni tokovi, ki bi tudi od Rosvite hoteli, da igra njihovo igro, žal, žal, ves čas usmerjajo tja, kjer postanejo njihovi talenti najmanj manj rodovitni, če ne še kaj drugega. In to je škoda, velika škoda zanje in za vse nas.

      Dobro jutro in lep dan!

      • Guardini

        Se bojim, da Rosvita govori tako, kakor želijo drugi, no ne vsi.
        Kdor molči, ko bi mogel in moral govoriti, se smatra, da pritrjuje. Tako smo se nekoč učili pri Rimskem pravu.
        Ste ji pa Darja s svojo odo naložili veliko breme .

  • Delo in pogum Rosvite Pesek zelo cenim. Zmožna je bila stopiti ven iz otročjega navijaškega kolektiva, množice, ki slepo uboga enega manipulatorja. Šla je v smer znanosti in objektivnega razločevanja. Ni od nikogar. Hvala za tako pogumne ljudi.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI