M. Krečič: (Ne)strokovna vzgoja

Časnik 16.11.2016 0:0510 komentarjev
 

logo_CSDKo od stroke ostane samo še birokracija in paragrafi, potem …
… ja, potem se začnem bati morebitnega nenapovedanega obiska s centra za socialno delo: takoj mi poberejo tiste otroke, ki so doma, in gredo v šolo iskat še ostale! Včasih je pač tako, da se začne nered že pri vhodnih vratih in se stopnjuje do bivalnih prostorov. Le kdo od ‘strokovnega osebja’ bi verjel, da je bilo še pred par minutami ali vsaj prejšnji večer (vsaj za silo) urejeno? Pač pa zagledajo najmlajšega, kako v pižami, veselo pod mizo, sredi razmetanih igrač, počne kakšno neumnost, medtem pa mama hiti polnit pralni stroj in na vrt nabirat zelenjavo za kosilo pa nakrmit kokoši in zalit rože in je že zdavnaj pozabila, da mu je naročila, naj se preobleče (saj to zna sam – on pa preizkuša, ali bi vendarle mama to opravila namesto njega) …

Toda le kaj bi domnevale socialne delavke, če bi po naključju ‘padle noter’? Ubogi, zanemarjen, sebi prepuščen otrok (res, še okrog ust ima sledi eurokrema, verjetno od zajtrka; pa s flomastrom porisan po rokah in nogah; in pižama ima luknjo na kolenu; in le od kod ta buška pod komolcem? …). Še dobro, da njegov bratec popravlja vtis: mirno lista po slikanici in zatopljeno proučuje dinozavre. Toda – pozor! To je le prvi pogled! Poleg njega namreč leži pištola in bojno letalo. Res da ju je sam sestavil iz lego kock, a kljub temu gre za militaristične tendence otroka. Če bi delavka videla, kaj mu visi okrog pasu, pa je polomija popolna: opasan je z volnenim naglavnim trakom, za katerega ima zataknjeno lastnoročno narejeno bodalo (iz kock) in sabljo (iz kartonastih tulcev). Mimogrede, iz nosa se mu nekaj cedi. Ogabno. Še en zanemarjen otrok in mama, ki ni kos svoji nalogi – ni druge razlage …

Oh, je tudi druga razlaga – toda vprašanje je, če so jo ‘strokovni delavci’ sposobni prav razumeti … Laboratorijsko čisto okolje in otrok ‘iz reklame’ še ne pomenita nujno srečnega otroka.

Karikiram, toda želim pokazati na različno dojemanje iste situacije: katera je prava? In kdo je tista ‘stroka’, ki bo odločala, kateri vzgojni pristop je edini pravi, kaj je in kaj ni ‘po standardih’? Pa je še sama ‘stroka’ pri tem nedosledna: obstajajo cele skupnosti, kjer se dopušča drugačne ‘standarde’, čeprav živimo v isti državi in velja ista zakonodaja – pa nikomur na misel ne pride, da bi tam ‘strokovno urejal’ razmere, ker bi morda težko odnesel celo kožo …

Zakaj sem alergična na ‘stroko’

Gledam iz osebnega zornega kota (drugega pač nimam). O strokovnosti argumentacije strokovnjakov so se mi v dolgih letih opravljanja ‘službe mama’ ob spremljanju ‘strokovnih sprememb’ razvile določene alergične reakcije in obrambni mehanizmi, ki mi preprečujejo, da bi vsako ‘strokovno utemeljitev’ jemala kot dokončno in ‘edino nezmotljivo’. Naj postrežem s primerom:

Če sem s prvorojenko in nekaj naslednjimi otroki še znala rokovati po strokovnih navodilih zdravstvenega osebja, se je pri kasnejših otrocih pokazalo, da nenadoma ne znam več novorojenčka prav prijeti, previjati in polagati v posteljico. Tudi hrana, ki je pri starejših veljala za najboljšo in neoporečno, je nenadoma postala neprimerna ali celo škodljiva. In kaj sem storila? Poslušala sem razlage novih metod, kot bi bile čisto zlato – podobno kot je isto osebje pred 10 in 15 leti poučevalo takratne, v marsičem povsem nasprotne pristope. Poslušala sem – in si mislila svoje. In naredila tako, kot se mi je zdelo za otroka najbolje. Ja, ‘strokovna stališča’ so se medtem namreč spremenila, zamenjala, posodobila – mama pa je ostajala pri preverjenih postopkih: kar se je izkazalo za dobro, sem ohranila in s pridom uporabila to znanje pri naslednjem otroku. In začuda: otroci so s svojim odzivanjem kazali, da so z maminimi postopki kar zadovoljni.

Stroka, ‘stroka’ in zdrava kmečka pamet

Veste: otroci so vedno enaki. Doktrina se menjuje, a otroci imajo v osnovi vedno iste potrebe, načine njihovega zadovoljevanja in izraze (ne)zadovoljstva. Ne, otrok ni ‘šablonski’ ali ‘serijski polizdelek’, ki po točno določeni recepturi in pristopih napreduje po vnaprej zastavljeni (teoretični!) krivulji in ob točno določenem času dosega točno določen napredek. Če od teh normativov odstopa, je potreben posebne obravnave in dodatnega preverjanja, kajti metode so povsem v redu, le z otroki (in starši) je nekaj narobe … Ne, to zame ni strokovna obravnava.

Se opravičujem, ker posplošujem – verjamem, da je vendarle še kdo med strokovnjaki, ki mu je ostalo še kaj ‘zdrave kmečke pameti’ (ZKP). Ne vem pa, koliko jo lahko uporabi, ko mora odločati v postopku – tam ZKP nima najbolj uglednega mesta oziroma utegne biti ‘protizakonita’ …

Epilog: Nasilja nikar!

Velikokrat (vse pogosteje) se mi dogaja, da stvari vidim drugače, kot jih stroka prikazuje. Tako sem oni dan prvič v živo spremljala, kako so papežu varnostniki podajali malčke, da jih je blagoslovil: vsi malčki so jokali! Oh, kaj ne bi? Neznani ljudje (varnostniki) iztržejo otroka iz rok matere (ali očeta) in ga ponujajo neznanemu možu v belem – tako ta blagoslov doživi malček. In nič ne pomaga: tudi če je papež še tako prijazen in dobrodušen mož, tudi če deli poljubčke in blagoslove: za otroka je neznanec in tujec – in okrog njih velika kričeča množica in staršev (občutka varnosti) ni nikjer več!

Ob tem sem nehote pomislila tudi na ‘velenjska dečka’: iztrgana iz družine, vzeta od starih staršev. Ne za kratek (papežev) blagoslov, temveč za nedoločen čas, ki kar traja. Kljub številnim dokazanim kršitvam. Toda ‘stroka’ očitno lahko počne mimo in celo proti zakonom.

A Bog ne daj, da boste odslej od svojega otroka zahtevali, naj pospravi posodo v pomivalni stroj! Ne le to: opustiti boste morali tudi ‘grožnje’ s prepovedjo uporabe računalnika, če tega ne bo naredil! Če pa bi mu postavili še časovni pogoj, do kdaj mora to storiti, ste skoraj brezupni primerek starševskega nasilneža. Saj smo proti vsakovrstnemu nasilju? Ničelna toleranca, ne?

Zato z ‘nasiljem’ nikar ne povzročajte otrokom doživljenjskih travm, pač pa mu bodite nadvse hvaležni, če bo naredil (ali vsaj ‘spackal’) domačo nalogo, zložil (svoje!) čevlje v omaro ali vrgel (svoje!) umazane cunje v koš za perilo. Tako trdi ‘stroka’ in tako mu pritrjujejo slovenski poslanci. In ne pozabite: vi pač niste ‘stroka’ in zakone morate izpolnjevati, sicer sledijo posledice!

A ko vas bo otrok v svojih odraslih letih obtoževal, da ga niste naučili delati in živeti, ne bo pomagalo sklicevanje na ‘stroko’. Mimogrede: bo ‘stroka’ kdaj komu odgovarjala za svoje zablodele ‘strokovne’ odločitve?

Martina Krečič, Vipava

 
Značke:

10 komentarjev

  • Zdravko

    Odlično spisano. Od vse stroke in znanj je ostala le še lupina poslovanja in oblasti. Že v pedagogiki, ki je najbolj splošna, se komaj še ve kaj je in ni prav, kaj šele v bolj specialnih strokah, kot psihologija in psihoterapija. Vse bolj popuščajo “znanstvene ugotovitve” in vse bolj v ospredje prihajajo avtoritarne “ugotovoitve”. A mame hvlabogu, ostajajo. Vse te Kopačeve ministrice, za katero ne vem niti ali ima kaj otrok, pa tja do Svetilika, ki ima celo vnuke, pa je kljub temu tako puhloglav, da ga ni niti sram, vsi ti bodo že jutri gledali, kako je vse kar so počeli in se zavzemali, bilo zaman, prazno, iz hudobije pekla vzeto. In kar naj zrejo v svoj lastni pekel.

  • Igor MB

    Gospa Martina,

    pravite: “Zakaj sem alergična na ‘stroko’”.

    A ste si že v prvem stavku odgovorili sami, da niste alergični na stroko: “Ko od stroke ostane samo še birokracija in paragrafi, potem …”

    Tudi takšna zbirokratizirana “stroka” najde kakšno zrno. In odvzeti otroci vključno z vsem znanimi koroškimi Škratki vendarle izstopajo iz povprečja, ki enako kot vi ne spoštuje teh istih birokratov. Hvala bogu, da ste si tudi vi naredili zdravo distanco.

    Meni kot četrtstoletnemu vegetarijancu je še lažje videti, kako okostenela je stroka. Ne samo od socialnih delavk celo v sodnem izvedeniškem mnenju so se vtikovali v moje nevarne ideje glede enolične prehrane. Govorim o ljudeh, ki so med svojim poklicnim izobraževanjem tja do doktorata in naprej nazadnje o prehrani učili pri gospodinjstvu v osnovni šoli. In so jim smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) glede prehrane in dokazane rakotvornosti rdečega procesiranega mesa (beri paštet) španska vas.

    • Zelo dobra intervencija, tudi sam sem pomislil, da avtorica nima razčiščeno.

      Iz učiteljev so politiki in birokrati naredili birokrate. Stroke ni več. Je samo še pridno uboganje skorumpirancev. Kdor pa dela strokovno, dela proti pravilom in ga lahko vržejo ven kadarkoli. Saj so šole tudi razdeljene na vaše in naše, ki v pravih trenutkih vedno skupaj potegnejo podmizno.

    • Se strinjam. Stroka je “ugrabljena” oziroma “kupljena”.

  • Igor MB

    “Mimogrede: bo ‘stroka’ kdaj komu odgovarjala za svoje zablodele ‘strokovne’ odločitve?”, zanima tudi mene. 🙁

    Igor Đukanović

  • Kar nekaj časa je že od tega, ko mi je znanka zaupala pripetljaj njenega sorodnika in njegove žene: ob izhodu iz veleblagovnice ju je ustavila ‘uradna oseba v civilu’, se predstavila kot zaposlena pri … (ne spominjam se več, iz katere izmed socialnih služb) ter ju povabila na razgovor, ker tako neodgovorno in nasilno ravnata z otrokom. Vzrok? Videla ju je, kako sta ‘grobo’ (besedno) zavrnila otroka in mu nista hotela kupiti želene sladkarije. Pozabila sem nadaljnji potek, vem pa, da sta morala sprejeti neke pogoje …

    Skratka če se vam otrok v trgovini pri blagajni vrže na tla ali začne glasno tuliti, mu brž ustrezite. Ne zato, ker bi otroku želeli najboljše, ampak iz strahu pred socialno službo … (sarkazem off)

    • Hm. Jaz pa imam diametralno nasprotno asociacijo. Če se ti otrok vrže na tla v trgovini in začne glasno tuliti, pomeni, da mu nisi pravočasno (že pred tem) postavil ustrezne meje. S takšnimi starši se je seveda koristno pogovoriti, ker permisivno vzgojeni otroci lahko zrastejo tudi v zelo problematične odrasle.

      • Uau! Vsaj nekje se strinjava.
        Naši otroci si niso nikoli privoščili kričanja ali metanja ob tla, saj so vedeli, da bi to pomenilo prepoved nadaljnjih nekaj ‘izletov’ v trgovino (glede na to, da tja ne hodimo vsakodnevno, ampak nekajkrat mesečno). Toda: mar ne bi kdo tudi v tem načinu videl ‘nasilja’? Npr.: otroci se lepo obnašajo, ker starši grozijo s kaznijo. Jaz sicer temu rečem: soočanje s posledicami svojih dejanj, dobesedna razlaga novega zakona pa se glasi drugače in dopušča možnosti poljubnih interpretacij.

        • Tudi sam sem včasih zgrožen, kaj jim uspe prešvercati kot “najboljši interes otroka”, ki je v mednarodni strokovni literaturi jasno definiran pojem. Še bolj ob zapiranju v slovenske ograje, ko je najvišja možna avtoriteta nekdo, ki je v Ljubljani diplomiral pred 50 leti. A se nekako da. Če si na pravi strani zdrave kmečke pameti, ovire lahko nastanejo, a ne morejo biti previsoke. 😊

    • Ne bo se metal na tla, če mu ob prvih treh poskusih in nato praktično vedno (nato so dovoljene izjeme, ki se jih poudari) hladnokrvno odvrnete, da pri polni zavesti sedaj ne boste kupili sladkarije in da se je rodil očitno napačnemu staršu, ki mu pač teh želja ne bo izpolnil. Deluje. Preverjeno. Odnehajo, če je starš v sebi dovolj prepričan, da dela prav. Otroci imajo izreden čut za iskrenost.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI