“So skavti še katoliški?”

Branko Cestnik 11.11.2016 18:4916 komentarjev
 
skavtska-masa-na-okreslju

Skavtska maša na Okrešlju, januar 2016 (foto: Katarina Tadina)

Previdnost je hotela, da kot stara skavtska korenina zlati znak Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (ZSKSS) prejmem ravno na dan, ko bo isto Združenje razpravljalo o sprejetju dokumenta z naslovom Zaščita otrok in mladostnikov (13.XI.2016). Dokument bi bil prvi te vrste znotraj množice slovenskih prostovoljnih vzgojnih organizacij, njegov namen pa je, da prepoznamo znake nasilja nad otroci in med otroci ter znamo pravilno odreagirati. Lepo in prav, če ne bi ta dokument prišel pod lupo previdnih in sumničavih skavtov in neskavtov, ki so v njem prepoznali trojanskega konja. Bo pod krinko varovanja otrok pred nasiljem med katoliške skavte prišla pedagoška zmota imenovana permisivna vzgoja? Bodo slavne skavtske „odkupnine“ (kazni) razumljene kot nasilje? Bo pod krinko otrokovih pravic v skavtsko združenje udarila kar LGBT ideologija?

Ob sprejetju zlatega znaka sem hotel napisati kaj lepega in navdihujočega, a razmere me kličejo k polemiki in apologetiki. Začnimo z Amnesty International.

Primer AI oz. kako se ti kaj takega lahko zgodi

Okrog l. 1998 je nek gospod iz Amnesty International (AI) kontaktiral nekega bodočega duhovnika in mene, že duhovnika, ki sva v devetdesetih precej delala z begunci, nekaj pa tudi z zaporniki. Povabil naju je, da eden od naju postane ožji sodelavec slovenske izpostave AI. „Radi bi imeli kakšnega katoliškega duhovnika zraven,“ nama je bilo med drugim povedano. Bila sva počaščena, vendar se zaradi drugih pastoralnih obveznosti noben od naju ni mogel odločiti za sodelovanje.

Slabi dve desetletji potem je AI Slovenije tista nevladna organizacija (ang. NGO), ki se je katoličani raje izogibamo. Pravzaprav se do nas obnaša kot še ena izmed številnih ideoloških nasprotnic, ki znajo zadišati po kristjanofobiji. Njen pro-LGBT učbenik Ljubezen je ljubezen, v katerem je Cerkev označena za pro-nacistično, pove vse (link). Tudi na mednarodni ravni se je vse bolj pro-abortistična AI precej distancirala od krščanstva. Morda ni naključje, da v svojem prvem poročilu o nasilju Islamske države (sredina leta 2014) o nasilju nad kristjani sploh ni poročala (link). Pa so takrat džihadisti kristjane že pobijali in njih trupla metali v jarke.

Ne vidim v drobovino AI, a kot je videti, je z AI opravljeno. Danes je tudi ona vsled ciljnih kapitalskih vložkov – uporabljam dikcijo teoretikov zarote – podrejena Novemu svetovnemu redu in Edini misli. Katera NGO bo naslednja? Skavti?

Svetovno skavtstvo ni monolit, ampak galaksija

Obstajajo dobronamerne agende in obstajajo nedobronamerne agende (načrti idejnih kolonizacij) ter obstaja denar za uresničitev obojih. Pritiski in ponudbe nevladnim organizacijam ter akterjem civilne družbe, naj pristopijo v to ali ono agendo, se ves čas dogajajo. Posebej zanimivi so pritiski, ki jih doživljajo krščanske in katoliške organizacije s strani levosučnih in libertarnih centrov moči. Nekaj tega prikritega mehanizma so razkrile depeše na Wikileaks v okviru zadnje ameriške predsedniške kampanje (link). Vsi smo lahko prebrali, da ima ameriško levičarstvo načrt „liberalizirati“ katolištvo od znotraj. Kaj takega gre seveda težje po poti hierarhije (dobiti škofe na svojo stran), lažje pa po poti civilne družbe (vplivati na katoliška društva).

Ne verjamem, da je zgodba o skavtskem dokumentu Zaščita otrok in mladostnikov zgodba o načrtnem koruptivnem vplivu mednarodnih libertarnih lobijev na našo katoliško organizacijo. A tudi če bi to bila, imamo slovenski skavti na razpolago dovolj varovalk, da trojanskemu konju preprečimo vstop.

Prva varovalka: naše mednarodne povezave niso podobne nekakšni vojaški liniji poveljevanja. Vse, kar si zamislijo na svetovni ravni, ni avtomatsko zavezujoče. Svetovno skavtstvo ni monolit, ampak galaksija različnih organizacij, ki sledijo skavtski vzgojni metodi. Vsaka to stori na svoj način. Vsaka ohranja svojo versko in vrednostno avtonomijo. Če bi ne bilo tako, bi svetovne skavtske zveze, kot sta WAGGGS in WOSM, razpadle.

Druga varovalka: konspirativni način vodenja in dogovarjanja je slovenskim skavtom tuj. Slovenski skavti so ohranili svojo moč (in število) tudi zato, ker se o vsem odprto pogovarjajo (uf, kako tečne znajo biti včasih „preverbe“!). Razprava o dotičnem dokumentu je že potekala na ravni stegov, ta konec tedna pa je predvidena za Svet združenja (skavtski parlament). Nobenega kukavičjega podtikanja jajc ni.

Tretja varovalka: že pred desetletjem je slovensko skavtstvo dozorelo v spoznanju, da mora skrbno varovati svojo katoliško identiteto. Straža pred morebitnimi zlonamernimi ideološkimi vdori je ves čas budna. In – pozor! – kot pri kraji zastav lahko vsiljivci tudi v tem primeru priletijo tako z leve kot z desne strani.

In če zajec tiči v drugem grmu?

Upoštevati moramo še en pritisk na slovenske skavte: ciklično ponavljajoči se pritisk določenih cerkvenih krogov, da bi skavti morali biti bolj „cerkveni“, bolj „katoliški“. Zanimivo pri teh pritiskih je, da nimajo imena in obraza, delujejo pa. O skavtih slabšalnih in posmehovalnih izrazov, ki zaokrožijo tudi med duhovniki in bogoslovci, bi bilo za cele litanije. Kako je kaj takega mogoče?

Morda se je izvirni greh storil takoj na začetku katoliškega skavtstva. Peter Lovšin, ustanovitelj slovenskih skavtov, v intervjuju za Domovino (link) pove:

Ko smo se skavti ustanovili, smo šli tudi na škofijo in dejali, da bi radi bili katoliški. Morda smo preveč pričakovali od tedanjega vodstva Ljubljanske škofije, ki je imelo veliko dela tudi z osamosvojitvijo, a tedanja Cerkev nas ni znala umestiti, ni vedela, kaj bi z nami. Ni bilo odnosa, kakršen je bi v tujini, kjer so bili (in so) skavti vključeni tudi v pastoralo, ampak smo prileteli kot meteor.

Kakor koli, „umestitev“ skavtov v Cerkev, ki je obenem „neumestitev“, se vleče že 25 let. Skavti tudi niso edini s to težavo. O problemu katoliške identitete tovrstnih druščin sem na svojem blogu že pisal. Vabljeni k ponovnemu branju (link). Če povem naravnost in po domače: če kot mladostnik v slovenski Cerkvi nisi župnikov ministrant, potem pogosto ne vemo, kaj si.

V sedanji polemiki glede dokumenta Zaščita otrok in mladostnikov bodimo pozorni tudi na manj slišne glasove iz ozadja. Gremiji brez imena in obraza, ki bi skavtom odvzeli naziv „katoliški“, ne mirujejo. Zlasti potem ne, ko ZSKSS v okviru bitke za družino ni skočila na točno določen voz referendumskih kampanj.

Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

 
Značke:

16 komentarjev

  • Fino, skavti. Ne dajte se zasužnjiti v fevdih. Zlorabljevalci vas skušajo podrediti v svoj fevd. Ali so to zlorabljevalci, ki iz katoliške vere delajo ideologijo s pomočjo katere si utrdijo moč in oblast. Ali na drugi strani “liberalni” socialisti. Fino, da je p. Cestnik liberalni napisal v oklepaj in ne manipulira s to oznako kot skrajneži na obeh polih.

  • Na področju skavtstva imamo v Sloveniji, vsaj tak je moj laični vtis, stanje, ki je malo podobno tistemu iz prve polovice 20. stoletja. Ko so v Sloveniji bili sokoli in orli in njihova društva. Sokoli so v tem primeru seveda taborniki, orli pa katoliški skavti.

    A je dobra ta podvojenost ( ki je na področju slovenskega skavtstva v veliki meri posledica komunizma) ali ne, ne vem. In se v to ne vtikam. Zaupam, da taki kot Cestnik vejo, kako naprej. Kako je predvsem najboljše za otroke in odraščajoče.

  • Podprimo patra Branka, naj skavtom nalije čistega vina, saj se tao reče, kajne? Mi pa se raje pozabavajmo z vprašanjem: ““Je Vatikan še katoliški?”

  • planinka

    Vatikan se spreminja HVALA BOGU !!!
    Skavti pazite kaj vam bodo PODTAKNILI !!!

  • Kako krvavo rabimo v zblojeni in skorumpirani Sloveniji (kjer večina pasivno misli, da “SE NIČ VEČ NE DA NAREDITI”) nekaj ljudi, ki imajo še zdravo pamet!

    Mednje štejem p. Cestnika. Vsakič znova sem zelo hvaležen, ko ga berem.

  • No ja, del skavtov hoče da bi lgtb proti družinamin gender skupine še tukaj zavladali. Kje je pater pa se ne ve, tako kot tudi papež ne ve kje je.

  • Pavel, o tem se govori. Če ste kristjan ne morete sprejemati lgtb, gender stališča.

    Iz Domovine
    Iz skavtskih vrst prihajajo govorice o delitvah na »konservativnejšo« in »liberalnejšo« strujo. Slednja naj bi imela bolj odprt odnos tudi do nekaterih zahtev LGBT skupnosti. Poznate te delitve in kako jih komentirate?
    Morda bi bila bolj pravilna definicija tradicionalni in moderni skavti. Prvi živijo skavtsko življenje po principih ustanovitelja (katoliškega) skavtstva, drugi pa se prilagajajo in uvajajo nove ideologije. Ne samo v Sloveniji, tudi tuje skavtske organizacije se srečujejo z enakimi in podobnimi vprašanji. Pomembno je, da se o teh stvareh pove na glas; da se jasno pove, kje ta ideologija trka na skavtska vrata in da se tudi jasno pove, kje ji je mesto: pred vrati!

    • Ja, vedno bolj mi postaja jasno. Jaz skavt nisem bil, ker jih v moji mladost ni bilo. So pa moji nekaj let mlajši prijatelji hodili k skavtom. In.. zdeli so se mi otročji AKTIVISTI. Zakaj? Manjkala jim je globlja duhovna podlaga. Niso poznali sebe, svojih strasti, svojih šibkosti. Niso znali razlikovati. Samo v brezglave “spremenimo svet” akcije so drveli. Morda je ta slepi aktivizem pubertetniško SVETOBOLJE.

  • A kakorkoli že, večina od njih je danes na solidnih temeljih. Morda mnogi od njih danes bolj sledijo svetoboljni katoliški ideologiji kot iskrenem osebnem odnosu s Kristusom. A vseeno, to je Zeitgeist katoliške Cerkve zadnjih nekaj stoletij.

    Zato sem tudi svoje otroke poslal k skavtom.

  • Franc Mihič

    Zaščita otrok in mladostnikov je tema Cerkve in države.
    Na TV SLO sem gledal dokumentarec »Dekadenca«. Film govori o moralnem propadanju razvitega sveta. Važen naj bi bil samo moj »užitek«. Prikazan je bil problem pornografije, kot pomembnemu vzroku za propadanje družbe, predvsem družine. Oddaja postavi vprašanje, kako naj, na primer dečki, ki jim je pornografija dostopna in jo gledajo, lahko potem razvijejo ljubezen, spoštljiv odnos do partnerke žene, celo matere. Pri neizvolitvi Hillary Clinton, je njo bremenila tudi afera njenega moža, seks z M. Lewinsky. Slovenijo bremeni afera in neodgovornost, ko je celo RKC zaradi dobička razpečavala pornografijo in kljub temu je s svojimi posli naredila veliko bančno luknjo! Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je dejal: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Kaj pa Bog in sodržavljani, ki plačujejo »bančno luknjo«? Kdaj bo odgovornost tudi v RKC vrednota tudi zaradi in ne samo zaradi katoliških skavtov?

    • Franc Mihič

      Ne bom pozabil, kako so slovensko katoliško občestvo in politična desnica, brez vidnih zadržkov in protestov, to je s toleranco »zaradi pravice do svobodne odraslih«, mirno sprejemali predvajanje najtrše pornografije na TV, ko je bila še nekodirana, povsem dostopna mladoletnim.
      V času komunizma pa je bila pornografija dostopna mladoletnim, zakonsko kaznivo dejanje, ki ga ni v demokratični RS uveljavljala nobena, niti desna, slovenska oblast.
      Kodiranje, zaklenitev, to je preprečitve dostopa mladoletnim do programov za odrasle oz. pornografije, vsaj na domačem televizorju, je bila zakonsko uveljavljena in regulirana v času predsedovanja dr. Janeza Drnovška. Pri tem pa se je katoliška politična desnica spraševala, kdaj je pornografija škodljiva mladoletnim, da bi bila lahko sankcionirana, in pri tem projektu zaščite mladoletnih pred pornografijo na domačem TV skoraj ni sodelovala.
      Kanonik Mirko Krašovec je javno v tisku mirno zagovarjal dejstvo, da cerkvena T-2 razpečava največ pornografije na Slovenskem, češ da “Cerkev ne more posegati v svobodo posameznika z absolutno cenzuro”. Na ugotovitev, da pornografija ni resnično zakodirana, pa je mirno odvrnil, “to ni moja stvar”.
      Vsi poklicani so bilo tiho in so večinoma še!
      Škof msgr.dr. Peter Štumpf pa je pred leti ugotavljal, da je na slovenskem 150.000 zasvojencev s pornografijo. In to naj bi bila pomoč slovenske Cerkve družini, staršem in državi pri vzgoji in za zaščito mladoletnih pred škodljivo in neprimerno pornografija vsaj na domačem TV?
      Zaradi takšnega spraševanja in stališča je visok klerik, ribniški dekan, za naju z ženo na TV dejal, da zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve«.
      Doslej pa še nisva od pristojnih prejela nobenega odgovora, s čim sva zakonca Mihič po svoje razlagala nauk katoliške cerkve.

    • Franc Mihič

      “Zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve”
      DNEVNIK-petek, 11.01.2008
      Tekst: Franc Mihič, Ribnica
      Spoštovani nadškof, metropolit in predsednik SŠK, gospod msgr. mag. Alojz Uran!
      Že 18. oktobra 2005 sem tudi na vas osebno poslal vlogo, pred tem pa že (prvič) 7. 4. 2003 in kasneje še večkrat na tedanjega nadškofa dr. Franca Rodeta in tudi na SŠK, da mi slovenska RKC pojasni, kdaj in kako »zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve«, vendar doslej še nisva prejela nobenega ustreznega odgovora.
      Z svojimi vlogami na slovensko RKC sem seznanil tudi Apostolsko nunciaturo v Ljubljani.
      Kot sem vam v že veliko dopisih navedel, je predstavnik RKC, tedanji ribniški župnik, gospod Maks Ipavc javno v medijih, to je na Pop TV in lokalni ribniški televiziji, izjavil, »zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve«.
      Tako je predstavnik RKC javno komentiral najina ravnanja, najine prijave kršenja zakonodaje, ki omejuje in sankcionira predvajanje pornografije na televiziji, prosto dostopno mladoletnim osebam, ki so bile uspešne in potrjene z odločbo inšpektorja za medije.
      Menim, da je bila ta njegova javna izjava v čistem v nasprotju z naukom RKC, ki pravi: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih materialov.«
      Bila je škodljiva za javno moralo in ugled slovenske katoliške cerkve in njenega nauka. Izjava pa ni bila nikoli preklicana ali pojasnjena.
      Takšna javna izjava predstavnika katoliške cerkve je za naju žaljiva in zelo sporna, saj je globoko prizadela najino integriteto in prizadela najino ožjo in širšo družino.
      Izjava je bila javno izrečena kleveta, kar je kaznivo dejanje.
      Še vedno sva prepričana, da sva upravičena do odgovora RKC na najino vprašanje in tudi do javnega pojasnila glede najinega ravnanja tudi glede na nauk katoliške cerkve.
      Ker v petih letih nisva prejela od RKC nikakršnega ustreznega odgovora, vas ponovno prosim za odgovor oziroma pojasnilo na javno izrečeno kleveto predstavnika RKC zakoncev Mihič. Prepričan sem, da sem do pojasnila upravičen, saj je bila izjava napad na najino integriteto s škodljivimi posledicami.

    • Franc Mihič

      REGULACIJA PORNOGRAFIJE
      Projekt nevladnega sektorja
      2006

      Dr. Renata Šribar

      Tranzicijska politična obravnava pornografije in njeni zakonodajni okviri

      Primer Mihič

      Prvi primer, ki je sprožil javno tematizacijo regulacije pornografije in regulativni postopek, je znan po priimku njegovega iniciatorja. Gospod Mihič je s sopodpisanimi novembra 2001 na policijski postaji v Ribnici podal prijavo suma kaznivega dejanja po 187. členu Kazenskega zakonika, ker je R-kanal po 12. uri zvečer predvajal italijanski pornografski program SCT. Državljanska prijava je šla tudi na Ministrstvo za kulturo, nanašala pa se je na 84. člen zakona o medijih.

      Policijski inšpektor je zadevo predal okrožnemu državnemu tožilcu; kljub izjavi direktorja R-kanala, da imajo v programski ponudbi dejansko pornografski program, je bila ovadba januarja 2003 zavržena. Policija je predložila informacijo, da je okrožni državni tožilec označil program kot erotičen.

      G. Mihič se je zaradi nekonsistentnosti v opredelitvi sporne vsebine in ovržene ovadbe pritožil Komisiji za peticije in pritožbe. Kot je razbrati iz zapisnika seje, je bilo s konsenzom ugotovljeno, da v praksi ni jasne razmejitve med erotiko in pornografijo, da natančna definicija pornografije ne obstaja, vendar pa je v navedenem primeru šlo nesporno za pornografijo.[1] Generalna državna tožilka je izjavila, da bo odločitev okrožnega državnega tožilca strokovno preverilo še višje državno tožilstvo. Sprejet je bil tudi sklep, naj ministrica predpiše dodatne ukrepe za varstvo otrok in mladoletnikov ter opredeli vsebine, ki lahko resno škodujejo njihovemu razvoju.

      Na seji je predsednik komisije predstavil tudi evropske zakonodajne norme v zvezi z regulacijo pornografije. Sklepamo lahko, da gre za gradivo, ki vključuje tudi podatek, da »nikjer ni zaslediti natančne definicije pornografije in njene razlike v primerjavi z erotiko«.[2]

      Drugi dogodek, povezan s primerom, zadeva Ministrstvo za kulturo. Vodja oddelka za medije je februarja 2003 poslal kabelskim operaterjem obvestilo o spoštovanju 84. in 114. člena ZMed, v katerem so posebej obrazloženi 1., 2. in 3. odstavek 84. člena ZMed z zaključkom, da »zakon glede prizorov pornografije ne predvideva nobene izjeme« in da je prepoved predvajanja pornografije absolutna. Višji inšpektor za medije je R-Kanalu in Telemachu izdal odločbi o prepovedi predvajanja pornografskih vsebin. Z iste instance je bil sodniku za prekrške podan predlog za uvedbo postopka proti obema operaterjema, vendar je bil končni izid ugotovitev, da obravnava ni možna, ker je od spornega predvajanja preteklo že več kot eno leto. …

      • Franc Mihič

        Obtožen zaradi izjave na televiziji
        Franc Mihič, nasprotnik pornografije, je obtožen, da je lani marca v oddaji Trenja razžalil kočevskega okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja

        DELO Sob 11.09.2004
        http://www.delo.si/clanek/1376

        V procesu obtožbe na policiji slikan s »tablico in številko za vratom«, kot kriminalec.

        Na sodišču po štiri letih oproščen obtožbe.

    • A tudi na to temo ste se bodli z našo mafijo gospod Mihič? Moram rečt, da spoštujem koliko energije vložite v to.

      Sam sem glede pornografije še vedno precej bolj liberalen. Mene je vseeno nedavno zmotil pornič na AnteniTV, ki je bil menda sneman celo v domači produkciji. Predvajan je bil pozno ponoči zato me samo predvajanje ni toliko zmotilo. Mogoče malo, ker sem dobil občutek vračanja v neko manj slavno preteklost. Najbolj me je zmotilo, ker sem opazil, da je bil pornič, s hrvaško porno zvezdo v glavni vlogi, verjetno sneman kar na parkirišču pred našim parlamentom. Kljub temu, da je ironija v primerjavi z našimi poslanci smešna, sem kot državljan vseeno malo užaljen. Mogoče jih lahko naslednjič snemalno ekipo povabijo kar v parlament, da bojo lahko posneli orgijo.

  • Zanimivo, potem so še ločeni od Tabornikov. Se mi je zdelo čudno, ko so pred časom v neki oddaji Taborniki nastopali v imenu svetovne skavtske organizacije. Se pravi so oboji le njen del.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI