5 x 5 za boljšo državo

Casnik 10.11.2016 6:431 komentar
 

socialni teden 16Organizacije in posamezniki, povezani v Povezavo za dialog in družbene spremembe, smo preko dogodkov na Socialnem tednu 2016, zaključnega seminarja Socialnega tedna in Simpozija Državljani in demokracija v postsocialističnih / postkomunističnih družbah pripravili nabor 25 ukrepov za boljšo državo.

Na tej spletni strani odpiramo posvetovanje državljanov o predlaganem naboru ukrepov.

Kako lahko sodelujem?

Odprite ta spletni obrazec, ki se vam bo odprl v novem zavihku. Vanj po posameznih področjih vnesite vaše pripombe na predloge, ki so navedeni spodaj.

Razprava bo odprta do 30. novembra 2016.

Področje 1: Identiteta

Identiteta je eden temeljnih elementov vsake osebe. Zavedanje identitete posamezniku omogoča, da sebe in drugega prepozna kot edinstvenega (individualna identiteta), po drugi strani pa tudi delovanje v skupnostih in pripadnost skupnostim (kolektivna identiteta).

Predlogi ukrepov

  1. PROBLEM: Identiteta ni razumljena kot vrednota – imeti lastno identiteto je pogosto razumljeno kot grožnja drugemu.
    UKREP: Krepitev zavedanja o individualnih in kolektivnih identitetah skozi formalno in neformalno izobraževanje ter s tem krepiti civilno družbo in civilni dialog.
  2. PROBLEM: Nepoznavanje širšega slovenskega kulturnega prostora (zamejstvo, izseljenstvo).
    UKREP: Krepitev zavedanja, da slovenski kulturni prostor ni omejen le na državo Slovenijo – več informacij o življenju Slovencev na drugi strani meje (vse štiri sosednje države) in Slovencev v izseljenstvu – skozi formalno, neformalno izobraževanje in medije.
  3. PROBLEM: Pomanjkanje odgovornosti – šibka odgovornost državljanov do lastne identitete, posledično pasivnost, brezbrižnost državljanov.
    UKREP: Prenos nalog in sredstev z države na civilno družbo (krepitev subsidiarnosti).
  4. PROBLEM:  Javnost nima jasne slike o odnosu države do problematike migracij, zaradi česar v njej prihaja tudi do neprimernih reakcij.
    UKREP: Jasna strategija sprejema in vključevanja priseljencev.
  5. PROBLEM: V slovenskem narodu je še vedno močno zaznati vpliv nepredelanih travm iz preteklosti.
    UKREP: Krepitev in izčiščevanje narodne identitete skozi civiliziran dialog o polpretekli zgodovini in z njo povezanih travmah.

Področje 2: Družina

Na področju družine smo se ukvarjali z ukrepi, ki v svojem bistvu uresničujejo poslanstvo družine – to je vzgoja in razvoj odgovornih družinskih članov skladno z njihovimi talenti. Družina mora biti skupnost vrednot! O definicijah družine nismo govorili, saj je ta jasna, temveč smo se posvečali politikam, ki so povezane z otroki in socialnimi transferji.

Predlogi ukrepov

  1. PROBLEM: Zapletena oz pomanjkljiva zakonodaja, ki zmanjšuje uspešnost birokracije oz. zapletena birokracija
    UKREP: Poenotenje evidenc ZZZS, FURS, CSD, upravnih enot skozi uvedbo enotne kartice. Ker bi bile inštitucije prisiljene uporabljati enotne evidence, bi lahko ustrezno zmanjševali tudi cenzuse (npr. če kdo izgubi službo, se avtomatsko prilagodijo socialni transferji)
  2. PROBLEM: Družina in starši so prvi, ki prepoznajo in razvijajo talente otrok. Šolski sistem jih kasneje premočno uniformira.
    UKREP: Starši naj imajo možnost izbire v šolstvu, potencialno odprtje razprave o voucherjih.
  3. PROBLEM: Deli obstoječe zakonodaje, ki se jih ne upošteva.
    UKREP: Klic k spoštovanju pravne države. Npr. Zakon o skrajšanem delovnem času naj se začne ustrezno izvajati brez negativnih posledic tako za zaposlene, kot za delodajalce.
  4. PROBLEM: slabše finančno stanje velikih družin.
    UKREP:  v primeru družine z vsaj 4 otroki, se materi, ki ostane doma, zagotovi ustrezno plačilo (ne le plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje; stay at home mom kot enakovreden poklic).
    DODATNA POZITIVNA POSLEDICA: zvišanje natalitete.
  5. PROBLEM: mnogo družin se sooča z nerešenim stanovanjskim vprašanjem.
    UKREP: Promocija uspešne prakse leasinga nepremičnin (vsaj tistih, ki so v državni ali paradržavni lasti) – najemnina se šteje kot obrok kredita oz zmanjšuje zahtevano vrednost (npr. banka lahko po 10 letih najema ponudi stanovanje v odkup, pri tem pa upošteva strošek najemnine v ponudbi – tako lahko stanovanje kupiš ceneje / če se za nakup ne odločiš, si pač plačeval najemnino).

Področje 3: Kariera

Slovenija naj postane okolje, v katerem posameznik lahko uresniči svoje potenciale ter dostojno zasluži za preživetje sebe in svojih najbližjih. Prizadevamo si za več gospodarske svobode, na drugi strani povezane tudi z večjo odgovornostjo. Večja gospodarska svoboda bo poleg tega prinesla tudi višjo dodano vrednost gospodarstva.

Predlogi ukrepov

  1. PROBLEM: Prevelika normiranost in birokratizacija določenih poklicev.
    UKREP: Odprava prevelike normiranosti in birokratizacije ob zagonu in izvajanju dejavnosti (prostor, delovnopravna, varstvo pri delu, mnoge inšpekcije …) POSLEDICA bo bolj konkurenčno okolje in pospeševanje naložb.
  2. PROBLEM: Izobraževalni sistem mladih ne opremlja z ustreznim naborom kompetenc.
    UKREP: Pluralizacija izobraževanja (javno in zasebno) ter svobodna izbira.
  3. PROBLEM: Izobraževalni sistem mladih ne opremlja z ustreznim naborom kompetenc.
    UKREPA: Več prakse v šolski sistem (pri učencih in učiteljih), poklicna orientacija in s tem spodbujanje močnih točk posameznika (razvijanje talentov).
  4. PROBLEM: Nestimulativno  okolje za zaposlene v javnem sektorju.
    UKREP: Kompetentnost kot ključni kriterij pri zaposlovanju, nagrajevanju, odpuščanju v javnem sektorju.
  5. PROBLEM: Previsoka obdavčitev dela.
    UKREP: Razbremenitev davkov in prispevkov plač.

Področje 4: Zdravje

Na zdravje gledamo kot na duševno, duhovno, telesno … blagostanje, ki posamezniku omogoča dostojno življenje in uresničitev svojih potencialov …  Zajema več ravni, individualno zdravje, zdravje na ravni družine, lokalna skupnost, raven politik, globalna raven. Trajnostni razvoj …

Predlogi ukrepov

  1. PROBLEM: Nezdrav življenjski slog.
    UKREP: Celovit program ozaveščanja državljanov za zdrav življenjski slog (socialni marketing, šampioni zdravega življenja, promocija dobrih navad …)
  2. PROBLEM: Nezdrav življenjski slog, posebej mladih.
    UKREP: V šolske programe naj se uvedejo vsebine zdravega načina življenja. Učni načrti naj se spremenijo tako, da se bo zmanjšalo faktografsko učenje in se povečal delež vzgoje na tem področju. Šolski sistem naj omogoči, da se na tem področju sprosti ustvarjalni potencial učiteljev In učencev.
  3. PROBLEM: Naraščajoč delež digitalnih zasvojenosti in njihovih posledic.
    UKREP: Preprečevanju digitalne zasvojenosti.
  4. PROBLEM: Čakalne dobe, mestoma neučinkovit zdravstveni sistem.
    UKREP: Država naj izdela sistem nagrajevanja in sankcioniranja zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu.
  5. PROBLEM: Večanje deleža starejšega prebivalstva s svojimi specifičnimi potrebami na področju zdravja in oskrbe.
    UKREP: Urediti sistem dolgotrajne oskrbe, omogočiti čim več samooskrbe ter tako olajšati bremena zdravstvenih problemov starejših.

Področje 5: Solidarnost

Solidarnost je aktivno zaznavanje potreb ljudi, ki potrebujejo pomoč, in pomoč, ki jim jo izkazujejo ostali. Podlaga za solidarnost je človekovo dostojanstvo, ki je inherentno – ima ga vsako človeško bitje samo zato, ker obstaja. Življenje, sodelovanje v skupnosti in solidarnost med člani skupnosti posameznikom omogočajo, da dosežejo in uresničijo svoje potenciale.

Predlogi ukrepov

  1. PROBLEM: Neučinkovitost države pri opravljanju nekaterih karitativnih in humanitarnih funkcij.
    UKREP: Zmanjšanje vloge oz. umik države s karitativnih in humanitarnih področij ter trajen in zagotovljen prenos teh nalog na nevladne organizacije, ki so bliže ljudem, potrebnim pomoči.
  2. PROBLEM: Civilna družba v Sloveniji je po deležu financiranja ena najšibkejših v EU, poleg tega je močno odvisna od trenutnih vzgibov odločevalcev.
    UKREP: Bistveno povečanje deleža dohodnine, ki jo lahko davkoplačevalec sam razporeja družbeno pomembnim organizacijam na npr. 3 %.
    POSLEDICA: To omogoča svobodno odločanje vsakega davkoplačevalca, kam bo namenil del svojega zaslužka, večjo učinkovitost in pravičnost.
  3. PROBLEM: Velika brezposelnost in s tem neizkoriščenost ter nerazvijanje talentov.
    UKREP: Vključevanje prejemnikov socialnih pomoči v izvajanje npr. javnih del oz. družbeno koristnega dela.
  4. PROBLEM: Pogosto prevelika pričakovanja, da se bo solidarnost kar zgodila; premajhna osebna odgovornost.
    UKREP: Vzgojo za solidarnost in skupno dobro vključiti v izobraževalne procese.
  5. PROBLEM: Pomanjkanje medgeneracijske solidarnosti v Sloveniji: ta trenutno poteka v smeri predvsem od mladih proti starejšim.
    UKREP: Reforma pokojninskega sistema, ki bo omogočila pravično porazdeljeno breme zaradi demografskih sprememb.

Kaj menite o naboru ukrepov?

Komentirajte tukaj!

 
Značke:

1 komentar

  • Po 35 urah bo to prvi odziv. Se oproščam, da sem prvi, ampak kaj morem.

    Pozitivno mnenje. Skoraj vsi predlogi, morda pa ne ravno vsi, grejo po mojem v pravi smeri.

    Kritične pripombe: Ad 1. Identiteta ni samo narodnostna. Ta je pomembna, ampak ne edina pomembna. Resen kristjan bo težko ocenil, da mu je krščanska identiteta kaj manj pomembna od slovenstva. Naj omenim še: družinsko-rodbinsko identiteto, lokalno, pokrajinsko, tudi nadnacionalne – alpsko, mediteransko, panonsko. Nenazadnje evropska identiteta. Zahodna. In končno identiteta človeškega rodu povzeta v: gens una sumus. Osebno so mi vse te vrste identifikacije pomembne, vredne. Če povzdigujemo samo eno na račun drugih, je to lahko problematično – recimo iz narodne zavednosti preskočimo v nacionalizem.

    Ad2. Družina. Ne vem, če je predlog pod 5. realističen in smiselen. Najemnina med drugim predvsem pokriva stroške vzdrževanja stanovanjskega objekta + vračanje vrednosti stanovanjskega objekta kot investicije lastnika ( gradnja in vse ostalo). Če se najemnina in to v celoti šteje kot obrok odplačevanja kredita bodočega lastnika, to pač ni realna ekonomija. Je čisto darilo najemniku oz. “kreditojemalcu”. Seveda iz žepa davkoplačevalcev.

    Ne vem, da bi se na zahodu kje šli tako stanovanjsko ekonomijo. To je prej nek socialistični hokus-pokus. Da pridejo mladi do “stanovanske pravice”. Na zahodu ni nobene stanovanjske pravice. Pa mlade družine nimajo takega problema s stanovanji. Če ekonomija laufa, če so službe in dobre plače, zmerna najemnina mladi družini ni problem. Ali pa odplačevanje stanovanjskega kredita.

    Stanovanj pa v Sloveniji ne manjka. Nasprotno, v večini države je polno praznih stanovanj in hiš.

    Ad 4: Zdravje. A je res treba omenjati ” sankcioniranje zdravstvenih delavcev”? Zakaj nihče ne omenja sankcioniranje politikov, bankirjev, managerjev? Sankcioniranje novinarjev, sociologov, obramboslovcev? Sankcioniranje policistov in vojakov? Sankcioniranje učiteljev in vzgojiteljic? Sankcioniranje inženirjev, gradbenikov, informatikov? Sankcioniranje literatov, dramskih umetnikov in slikarjev?

    Priznajte, večino tega bi se čudno slišalo. In averzivno do poklica in konkretnih ljudi. ” Sankcioniranje zdravstvenih delavcev” razumem kot del masovne psihoze ali vsaj histerične umetno ustvarjene naperjenosti aktualnega slovenstva proti ” bogovom v belem”. Bolj zdravo za mentalno zdravje nacije bi bilo, da se take formulacije izpusti.

    Ad5. Solidarnost. Večino točk bi podprl, a popoln umik države s področja solidarnosti in humanitarnosti ne podpiram. Je pretiran zasuk v drugo stran od socializma. Kaj pa če nekje prostovoljstvo in prostovoljni prispevki ne zmorejo vsega, ne morejo rešiti vsake stiske? Prav je, da ima možnost priskočiti na pomoč ljudem v stiski tudi lokalna skupnost in država. In nenazadnje EU. Nisem slišal, da bi se kdo branil evropskih sredstev, recimo za odpravljajanje posledic neke naravne ujme. In prav je tako. Moj odgovor je torej – namesto ali/ali raje in/in.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI