Hibridna vojna v Ukrajini

Domen Mezeg 9.11.2016 6:427 komentarjev
 
porosenko

Peter Porošenko

Bolje kot podajati neke natančne definicije, je stvar razumeti. Že beseda sama kaže na to, da gre za nekakšno mešanico, v tem primeru »zmes« konvencionalnih oblik vojskovanja, gverile, terorizma, kibernetskih napadov in še mnogih drugih tehnik, ki danes služijo tej »krvavi obrti«. A stvar je na prvi pogled še vedno precej podobna številnim vojnam iz preteklosti, če je ne postavimo v kontekst nejasnosti in nedoločnosti. V tej obliki vojne, namreč ni resnične fronte, pa tudi njeni nameni ostajajo zamegljeni.

Hibridna vojna je v samem bistvu nova pogruntavščina, ki se je uresničila še zlasti skozi Ukrajinsko krizo, na vzhodu domovine Kozakov. Ob tem je treba vedeti, da v Ukrajini vojna ne poteka zgolj med provladnimi silami in proruskimi uporniki. Prav tako ni dovolj reči, da gre za neuradni vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo. Nikakor ne samo to. V njenem zakulisju poteka neusmiljeni boj za vpliv v širši regiji in geopolitično pozicijo v svetu tako Rusije kot tudi ZDA ter njenih zaveznic, združenih v Natu. Namen Rusije verjetno ni zasedba celotnega ozemlja Ukrajine, marveč predvsem oslabitev njenih državnih struktur ter posledično ohranitev vpliva na njenem območju. Lokalna vojna ima zato mnogo večje in globlje razsežnosti kot se zdi na prvi pogled. V njej se bojujejo že omenjene ukrajinske enote proti domnevnim »partizanom«, ki pa so lahko tudi ruski vojaki preoblečeni v gverilce, ali celo humanitarce, ali pa preprosto v lokalne civiliste, zato nikdar ne veš natanko proti komu se vojskuješ. In znano je, da so ti podprti s sodobno rusko vojaško tehniko. V spopad je vključena še informacijska vojna, pa ne le hackerski napadi na državne inštitucije. Ta se namreč bije tudi na forumih tretjih držav, kjer se med seboj krešejo proruska in prozahodna stališča. Obravnavana vojna poteka tudi v Evropi preko odvisnosti od ruskega plina, po diplomatskih kanalih, preko terorizma, finančne podpore političnim strankam in v velikih medijskih hišah, kot sta Russia Today ali CNN. V tej vojni se nadaljuje konflikt med Srbijo in Hrvaško, saj se na obeh straneh vojskujejo prostovoljci omenjenih držav. Ta vojna ima tisočere obraze, njeno škodljivo žarčenje pa sega po vsem svetu in je največkrat neopazno, ker se ne vidi eksplozij, ognja in krvi.

V tej luči dobi ukrajinski konflikt precej zamegljeno podobo, ki se izmika celovitejšemu vpogledu. Ločnica med vojno in mirom postane nerazločna, saj ne poteka zgolj tam daleč nekje na vzhodnoevropskih stepah, temveč se odvija tudi na naših spletnih forumih, v našem gospodarstvu in v naši politiki. Odvijala se je tudi tedaj, ko je Putin obiskal Slovenijo, saj ni bil njegov namen le krepiti prijateljske odnose s Slovenci, ampak malo deželico, članico EU in Nata, v času zahodnih gospodarskih sankcij izrabiti za kljubovanje Zahodu.

 
Značke:

7 komentarjev

  • Igor MB

    Nadaljevanje srbsko-hrvaške vojne? V Kninu so zadnjih nekaj stoletij živeli le Srbi. No dejansko je samo 99% prebivalcev bilo Srbov. A na Kosovu je slika bila natanko simetrična. Le debilu Miloševićevega kalibra je lahko uspelo izgubili na obeh frontah proti istemu Zahodu.

    Podobno je lokalna slika na vhodu Ukrajine povsem jasna. Tam živijo rusko govoreči Rusi. Carska Rusija je bila kolonialna velesila in se ni trudila natančno razmejiti svojih narodov. Iskreno povedano se tudi Stalin ni trudil. Tako so nastale poševne meje. Namesto da bi se potrudili omogočiti ljudem, da živijo skupaj s svojim narodom, so se tudi po osamosvojitvi Ukrajine nadaljevale enake politike, ko se je te ljudi zlorabljalo, da skupaj z rusko govorečimi Ukrajinci držijo svojo državo na kratkih vajetih ruskih gospodarskih interesov. Zdaj pa imamo godljo, ki je nihče ne zna in še manj zmore razrešiti.
    Igor Đukanović

  • Igor MB

    Mene je trud slovenskega predsednika, da poudari naše nepriznavanje odcepitve Krima presenetil. Kot bi tekal poudariti, da ne priznava slovenske osamosvojitve in prosil mednarodno skupnost, naj pritisne na ponovno vzpostavitev “legalnega” stanja.

    • Krim se ni odcepil pač pa je bil “odcepljen”.

      • Seveda je ruski odnos do demokracije bolj podoben srbskemu kot ameriškemu. A dejstvo je, da so krimski Rusi srečni, da so spet sestavni del Rusije.

        Podobno bi se lahko pogovarjali o Sloveniji. Smo se odcepili sami, ali smo bili odcepljeni? Kakšno težo je pri tem imela nemška obveščevalna služba in kakšno sami mladinci, ki so razrezali Titovo štafeto…

  • Nacionalizem je zlo. Komunizem je zlo. Skupaj pa sta še večje zlo. Putin se obnaša kot Milošević. Nikoli ne bom volil stranke, katera populistično opeva slovenski nacionalizem (provincializem, populizem,antiglobalizem ), še manj stranke, ki zganja socialistični internacionalizem. Zelo me jezi, da Cerkev toliko poudarja narod, ki je relativno mlad pojem (200 let),da Cerkev podpira nacionalizme. Tega ni v evangeliji

    • pavel: “Zelo me jezi, da Cerkev toliko poudarja narod, ki je relativno mlad pojem (200 let),da Cerkev podpira nacionalizme. Tega ni v evangeliji”
      ====================

      Pojma nimaš. Je vseeno ali se nekaj imenuje nacionalnost ali pa npr. pripadnost enako jezični skupnosti na nekemu teritoriju, kar pa je bilo še pred omembo termina nacionalnost.
      Po internacionalizmu in preziranju nacionalnosti pa se liberalci ne razlikujete od socialistov. Eni internacionalni pripadniki socialistov drugi internacionalni pripadniki liberalcev, oboji po svoje nevarni skrajneži.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI