Pobalinska sprostitev cen bencina

Rok Prešern 6.11.2016 6:45
 

vsebina_PetrolZ napovedano in s strani trgovcev težko pričakovano sprostitvijo cen 95-oktanskega bencina in dizla na avtocestnih črpalkah tokrat ni bilo nič. Vlada (zaenkrat še) ni odstopila od modelskega določanja cene obeh pogonskih goriv, ki je v veljavi že šestnajst let. Tako se 95-oktanski bencin in dizel na avtocestnih črpalkah nista pridružila 100-oktanskemu bencinu in kurilnemu olju, katerih ceni sta bili sproščeni že letos aprila – in to brez posebnih zapletov in uresničenih bojazni, da bosta ceni po sprostitvi poleteli v modro brezmejno nebo. Vlada je odločitev odložila za nedoločen čas, z namenom, da se ponovno preveri konkretne učinke že izvedene liberalizacije.

Slovenija je skoraj edina država, ki še vedno regulira cene naftnih derivatov, z izjemo letos liberaliziranih cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Le-ta res predstavljata le manjši delež v prodaji vseh goriv, v primeru Petrola ima prvi le okoli 1-odstotni, drugi pa 14-odstotni delež. Navkljub opozorilom levičarskih predstavnikov Združene levice, Socialnih demokratov in Zveze potrošnikov Slovenije, da bo deregulacija in liberalizacija cen naftnih derivatov najbolj udarila po žepu potrošnike, ter da naj bi se zmanjšali prilivi v proračun, se to ni uresničilo. Deregulirani ceni sta ostali primerljivi s cenami omenjenih goriv sosednjih držav, obseg davščin pa bistveno ni upadel.

Z liberalizacijo cen naftnih derivatov bi prišlo do vzpostavitve konkurence tudi na trgu naftnih derivatov, kot pri ostalih energentih, kot so električna energija, plin, biomasa … Trgovci bi lahko razširili svojo ponudbo z gorivi različnih kakovosti in jo prilagodili zahtevam potrošnikov. Potrošniki pa bi lahko izbirali med različnimi trgovci in njihovimi različnimi ponudbami.

Pobalinska sprostitev cen bencina

Cene se zaradi liberalizacije bistveno ne spreminjajo, saj je končna cena v največji meri odvisna od cene na globalnem trgu in dajatvami države. Dajatve državi predstavljajo kar 60% v strukturi končne cene naftnih derivatov, 34% predstavlja nabavna cena, marža je le 6%. Na višino cene tako največ lahko vpliva država (vlada) s sprostitvijo dajatev. Zakaj tega ne stori v korist potrošnikov, na drugi strani pa pod krinko zavarovanja potrošnikov omejuje trgovce z regulirano ceno?

Že prav pobalinska pa je ideja, da bi hkrati z liberalizacijo cen naftnih derivatov vlada preko DARS-a povišala koncesnine trgovcem, ki imajo avtocestne črpalke. To pomeni še višje dajatve državi, posledično višji strošek goriva, kar se na koncu prelije v višjo končno ceno, ki jo plačajo potrošniki. Po tej logiki država celo poviša svoj »dobiček« od naftnih derivatov; trgovci, če želijo ostati konkurenčni, ostanejo z maržo na istem; potrošniki posledično plačajo višjo končno ceno goriva. Ob vsem tem je na koncu celo videti, da je posledica liberalizacije cen naftnih derivatov višja cena goriva za potrošnike.

Ne znebim se občutka, da ima naša etatistična vlada že začrtano pot »pobalinske sprostitve cen bencina« …

 
Značke:

7 komentarjev

  • Še dobro, da imamo liberalce, ki vidijo, kako z nami manipulirajo socialistične vlade, da bi prišli do napačnih zaključkov, kako je za vse zlo kriv “neoliberalizem”, ne pa socialistični fevdi, monopoli, birokrati in mafija.

  • Zdravko

    Še kar se upirajo, čeprav ne samo da je sprostitev nujna, ampak jo celo EU zahteva. A kaj, ko se je tako težko odreči monopolu. Ravno tolikšen je delež drugih poleg Petrola, da se utegnejo cene znižati in bo monopolist v težavah… Tolikšne zakrknjenosti zlepa ne najdeš. Petrol je zgrajen iz davkov, pa poglej, kako lepe črpalke so in vse. Če bo nekdo znižal ceno ta par centov, ne bodo prodali niti pol toliko goriva, kaj šele iz ostalih dejavnosti, kjer Petrol pobere vse.

  • v državi, kjer je bil še pri bureku kartel, ne vem, če bo sprostitev kaj pomagala.
    v članku avtor celo zadnjo sprostitev za 100-oktanski in kurilca vidi kot dober zgled, a ne vem, če je kaj pogledal cene. v mojem kraju lahko naročim dostavo kurilca pri treh – doslej sem petkrat preveril njihove cene, vsakič vse na tri decimalke iste. pisal sem zps, raznih varuhom, agencijam tudi petrolu in ostalim, kako je to možno: odpisali so mi razni roboti za odnose z javnostmi ali pa nobeden.

    pa naj bi bil trg kurilca še najbolj odprt za ponudnike (saj ni treba imeti črpalk, samo cisterne in šoferje).

    za trg je treba imeti pogoje in na trgu naftnih derivatov teh pogojev pri nas pač ni.
    na to bi moral nekdo močno misliti ob gradnji avtocest. zdaj je to praktično nepomembno vprašanje (zato se ta vlada z njim tudi ukvarja).

    lahko morda vseeno sprostimo (da tistih par uradnikov, ki vsake 14-dni pogleda v excel, raje počne kaj bolj koristnega), vendar se nekako po mladinsko navduševat, kako bo to slovencem prineslo nižje cene, pestrost storitev itd. so pa – moje mnenje seveda – žal buče rumene.

  • Takole poslanci Desus-a na tviterju argumentirajo zakaj so proti zasebnemu šolstvu:

    PS DeSUS
    ‏@PS_DeSUS
    Ali si res želimo, da bi se naši otroci že v osnovni šoli delili na tiste z elitno zasebno izobrazbo in tiste s slabšo javno izobrazbo?

    🙂 🙂 🙂 🙂

    • Ker je težko verjeti in bodo mogoče ta tvit izbrisali, za tiste, ki ne verjamejo:

      https://twitter.com/PS_DeSUS/status/795616400081567744

      • Z omenjene spletne strani komentiram sledečo misel: “Me pa res zanima, zakaj bi moralo biti javno izobraževanje slabše od zasebnega? Naj angažirajo najboljše učitelje!”

        Avtor te misli je povprečnež, ki nima razjasnjenih pojmov. Eno je državna lastnina in nasprotje je privat. Eno je izobraževanje po javno sprejetem programu (tudi formalno) in nasprotje je neformalno izobraževanje. Tako ima Švedska v glavnem privatne šole, ki izobražujejo po javnem principu. Menda tudi Švica.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI