Zakaj je Valonija “zrušila” Ceto

Boštjan Jerman 27.10.2016 7:05
 

decek-ki-lulaV zadnjih dneh smo lahko preko medijev spremljali napeto dramo v zvezi z že usklajeno pogodbo o ustanovitvi območja proste trgovine med Evropsko unijo in Kanado, ki bi morala biti podpisana na sestanku med Evropsko unijo (EU) in Kanado na najvišji ravni 27. oktobra. Kot je sedaj že znano, Belgija ni mogla dati Evropski uniji svojega soglasja k podpisu te pogodbe zaradi svoje notranje ureditve, ki določa, da morajo federalni vladi pri sklepanju mednarodnih pogodb predhodno dati svoja soglasja vse tri regije (oz. njihovi parlamenti): Flandrija, Valonija in Bruselj.

Zanimivo je, da so številni mediji prezrli dejstvo, da parlament bruseljske regije sploh ni razpravljal o soglasju k podpisu Cete. Obnašanje bruseljske regije postane razumljivo v luči dejstva, da ji vlada ista koalicija kot Valoniji; gre za levosredinsko koalicijo med frankofonskimi socialisti (PS) in nekdanjimi frankofonskimi krščanskimi demokrati (CDH), ki so se pred 15. leti pod vodstvom svoje energične voditeljice Joelle Milquet obrnili na levo in od klasične krščanske demokracije ohranili le še kratico CDH (ki sedaj pomeni Demokratični in humanistični center) ter nekaj tradicionalne podpore v ruralni Valoniji. Obe regionalni koaliciji sta na liniji, ki nasprotuje Ceti, še bolj pa sporazumu z ZDA (TPIP).

Zakaj se je razpoloženje valonske vlade do Cete tako radikalno zaostrilo prav sedaj?

Najprej je potrebno vedeti, da se je valonska vlada do nedavna nahajala v slabi politični kondiciji. Javnomnenjske ankete, ki jih je pred dvema tednoma objavil bruseljski Le Soir, so pokazale, da podpora obema vladnima strankama pada. PS, ki je doslej redno dosegala od 25 do 35 % volilno podporo in je celo vodila (predsednik stranke Elio di Rupo) prejšnjo federalno vlado, je v septembru podpora padla na 17 %, po drugi strani pa je skrajno leva (po belgijskih kriterijih) stranka PTB, ki jo vodi mladi populist Raoul Hedebouw, prišla do 15 % podpore valonskega volilnega telesa. PS tako v zadnjem času ostaja med »nebesi in zemljo,« saj ni ne v centru (kjer je liberalna stranka MR, ki vodi sedanjo federalno vlado) ne na levici, ki jo počasi prevzema skrajno leva in mlada stranka PTB.

Drugi dejavnik, ki je prispeval k trdemu odgovoru valonske vlade, je nedavno zaprtje (v začetku septembra) mednarodnega podjetja Caterpillar, ki je v Charleroiju zaposlovalo več kot 6000 ljudi. Odhod znanega podjetja iz države, ki je v Valoniji več desetletij za mednarodni trg proizvajalo ameriške bagerje in viličarje znane znamke CAT, je valonska javnost videla kot napad multinacionalke na belgijsko socialno državo. Tako smo npr. lahko v belgijskem tisku brali članke in gledali televizijske prispevke o družinah, ki so do nedavna delale za Caterpillar (npr. oče pred odhodom v pokoj, sin z 10 leti delovne dobe), sedaj pa so izgubile vir dohodkov, kar je bilo v Valoniji zelo slabo sprejeto. Predvsem se je povečala nastrojenost proti multinacionalkam, ki bi imele od Cete veliko koristi. Samo kakšen teden kasneje se je znašla v težavah nizozemska banka ING, ki je takoj napovedala »prestrukturiranje osebja« oz. nekaj tisoč novih nezaposlenih. V tej luči se je Valonija videla kot žrtev samovoljnosti multinacionalk, zato je bila levo sredinska vlada, ki jo vodi socialist Paul Magnette, pod hudim pritiskom, naj nekaj vendarle stori, ali pa naj odide.

Tretji dejavnik, ki je prav tako pripomogel k padcu Cete, je bila polna zasedenost federalne vlade, ki jo vodi frankofonski politik Charles Michel, s pripravo proračuna za leto 2017, ki ga je zvezni parlament potrdil šele prejšnji teden. Usklajevanja proračuna so bila naporna in so potekala tudi med konci tedna. Tako se je zvezni parlament, kjer so socialisti in CDH v opoziciji, moral sestati tudi v nedeljo. Predsednik federalne vlade Michel dejansko ni imel časa za to, da bi vsaj poskušal preprečiti valonski veto (kot frankofonski politik bi se moral pogovoriti s svojo valonsko in bruseljsko volilno bazo) in se je v dogajanje vključil šele pred nekaj dnevi.

Valonija – zaščitnik vseh belgijskih in evropskih »ponižanih in razžaljenih«?

Zato se zdi, da je, kljub temu, da je »na mizi« belgijskih oblasti že od julija letos, Ceta v drugi polovici oktobra postala za valonsko vlado pravo nenadejano darilo in nepričakovani vzvod za izboljšanje javnomnenjske podpore. Valonska vlada tako postaja pravi zaščitnik vseh belgijskih in evropskih »ponižanih in razžaljenih« pred »nasiljem« multinacionalk. Predsednik vlade Magnette (njegovi ministri ostajajo v ozadju) je takoj razumel, da gre za konja, ki zmaguje in da v končni fazi zaradi lastnih političnih koristi nikakor ne sme popustiti zahtevam federalne vlade za soglasje za podpis Cete.

Magnette je v zadnjih dneh postal prava medijska zvezda, ki jo obiskujejo evropski politiki kot so predsednik Francije Holland, predsednik Sveta Evropske unije Tusk, predsednik belgijske vlade Charles Michel itd., ki ga vsi prosijo za večjo prožnost v tej zadevi, on pa se tisku ves čas pritožuje nad pritiski, ki naj bi ga obiskovalci izvajali nad njim. Njegova izpostavljenost je zagotovo usklajena z vodstvom stranke, ki ga sestavljata predsednik stranke Elio di Rupo in vodja poslanske parlamentarne skupine v federalnem parlamentu Laurette Onkelinx, ki sta bila do sedaj medijsko najbolj izpostavljena predstavnika stranke.

Zanimivo je, da koalicijska stranka CDH bolj ali manj statira in vsej zadevi ves čas nudi podporo PS, od katere nič nima (podpredsednik valonske vlade Maxime Prevot je izjavil, da mora Kanada razumeti belgijske notranje demokratične mehanizme, ki jih je potrebno spoštovati), medtem, ko se PS sonči v medijskem siju in pridobiva izgubljeno politično podporo. Tako smo na osrednjem lokalnem TV dnevniku ob 19.30 videli krizne sestanke PS (ne pa CDH) in poslušali izjave v slogu »no pasaran« oz. mi ne bomo popustili. Takrat je postalo jasno, da je Ceta mrtva, vrh med EU in Kanado bo verjetno odpovedan, odnosi med EU in Kanado pa so padli na nižjo raven kot v času konservativnega kanadskega predsednika vlade Harperja, ki v Evropi ni bil preveč priljubljen.

Bo EU izgubila podobo zaupanja vrednega partnerja?

Ko se bo čez nekaj tednov polegel prah, bodo analitiki ocenili, kaj se je dejansko zgodilo in kaj bo belgijski veto prinesel Belgiji in vsej EU. Po eni strani je res, da je majhna Valonija ustavila sporazum, ki bi verjetno škodoval evropskemu kmetijstvu in s tem evropskim potrošnikom, po drugi strani pa se tukajšnji in drugi evropski politični komentatorji že sedaj bojijo, da bo EU izgubila podobo zaupanja vrednega partnerja v mednarodni skupnosti na področju zunanje trgovine. Kdo se bo še več let pogajal z EU, ki bo na koncu tik pred podpisom pogodbe odstopila od podpisa že vsebinsko usklajenega dokumenta? Za Kanado naj bi EU kmalu pričela podobna pogajanja z Japonsko. Bomo videli, kako se bodo odločili v Tokiu.

Foto: Aleš Čerin

 
Značke:

6 komentarjev

  • Odgovor je: zaradi socialističnega populizma v Belgiji, Evropi in Sloveniji. Ta samomor podpira 90% Slovencev. Podpiramo krjavlje v poziciji in opoziciji. “Naša oblast je prepotentna, ker nima vesti in je njen edini smisel biti in ostati na oblasti. Skupno dobro zanjo ni vodilo, temveč so to osebno bogatenje in privilegiji. A ker so skoraj iz vseh nas naredili državo-odvisnike, se jim ni treba bati za naše glasove.”

    • Pri tebi je pa vseeno ali gre za mešalec betona ali sokovnik, vedno vržeš noter isto.

      Sedanja oblastna večina celo podpira podpis Cete, pa nekatere stranke iz opozicije tudi, nasprotuje pa npr. Šoltes, pa Desus, ZL. …

      • Ni vseeno pri meni. A je Sds ali Smc kako energijo vložila v predstavitev svojih stališč? Cerar to dela podmizno? Ali upa kdo vsaj svojim volivcem racionalno razložiti prednosti svobodne trgovine? Takega z jajci jaz ne vidim na v sds in ne v Smc. To sta stranki birokratov, status quo. Ni več proletarcev, zadnjih 25 let imamo diktaturo BIROKRATOV

  • Miro Germ

    Kot običajno je problem v procesu pogajanj.

    Najprej bi morali biti strokovni predstavljeni strokovni argumenti za in proti takemu dogovoru v evropskem parlamentu, potem bi moral evropski parlament sprejeti usmeritev pogajalcem – evropski komisiji, o čem se lahko pogajaj, kaj pa ne in kaki so cilji tega sporazuma.

    Enako kot pri sklepanju poslovnih pogodb.

    Gre za borbo za svetovne vire in trge in tu majhne države v EU nimajo enakih interesov kot velike, ki imajo svoje multinacionalke, ki rabijo surovine in trge.

    Zgledi demokracije niso nujno enaki gospodarskim interesom države. Za nekatere slovenske izvoznike je glavni trg Rusija.

    Verjame pa, da gre za vezano trgovino stran od oči slovenske in javnosti ostalih držav EU.

  • Menim, da bo EU morala priti na drugačen način odločanja, sicer ne bo mogla ničesar sprejeti. EU je podobna Združenim narodom, ki niso sposobni rešiti nobenega svetovnega problema. Vedno je nekdo, ki ima pravico veta, proti. Sedaj majhna manj pomembna regija lahko vedno zablokira kakršnokoli odločitev večine.

    Verjetno bo konsenz moral zamenjati princip večinskega odločanja ali pa bo EU zaradi neoperativnosti in tudi zaradi amaterskega vodenja propadla.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI