A. Burger za Domovino: Slovenija je neugodna država za ustvarjalne in neodvisne

Časnik 23.10.2016 0:01
 

Dr. Burger, Cerarjeva vlada se ta čas hvali s stabilnimi gospodarskimi razmerami v državi. Pripisuje si zasluge za približno 2 odstotno gospodarsko rast, ki naj bi bila rezultat dobrega dela vlade. Je tovrstna samohvala po vašem mnenju upravičena?

Zasluge za rast imajo slovenska podjetja, zlasti izvozno usmerjena. Rast v 2. četrtletju je bila na letni ravni 2,7 %, kar je precej nižje od stopenj rasti podobno razvite Slovaške (3,7%) in Češke (3,6%).

Slovenijo prehitevajo na začetku tranzicije neprimerno manj razvite države. Tretjino omenjene rasti ustvarja neto izvoz, krepi se sicer končna potrošnja, zaskrbljujoč pa je 3,6 % padec investicij v osnovna sredstva.

Rast je torej še vedno v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, torej povpraševanja na izvoznih trgih in zadolževanja v tujini. Letos, osmo leto po krizi, bo namreč javnofinančni primanjkljaj še vedno 2,2% BDP, kar povečuje javni dolg in nas izpostavlja velikim pritiskom v primeru morebitnega povečanja obrestnih mer na finančnih trgih.

Prvi in praktično edini večji vladni ukrep na področju janih financ je tako imenovana “mini davčna reforma”. Kako jo ocenjujete? Je to tisto, kar potrebuje Slovenija oz. kateri ukrepi bi bili po vašem mnenju potrebni za gospodarski vzpon?

Mini davčna reforma ne bo le neučinkovita, ampak je tudi škodljiva, ker ustvarja umeten konflikt med gospodarstvom in zaposlenimi. Neučinkovita bo zato, ker bodo pozitivni učinki razbremenitve bolje plačanih nevtralizirana z negativnimi učinki dvoodstotnega dviga davka na dohodek pravnih oseb.

Vlada ne razume, da je davčna incidenca obeh davkov podobna. Oba davka bremenita tako zaposlene kot podjetja. Višji davek na dohodek pravnih oseb bo zmanjšal donosnost podjetij, znižal obseg investicij in posledično znižal rast produktivnosti dela in rast plač. Hkrati bo Slovenija zgubila eno redkih prednosti kot destinacija za vhodne tuje neposredne investicije.

Za dolgoročno rast potrebujemo strukturne reforme: prvič, znižanje javnih izdatkov z racionalizacijo, vavčerji in reformo zdravstva, drugič, pokojninsko reformo za povečanje delovno aktivnega prebivalstva, tretjič, reformo trga dela za hitrejšo aktivacijo mladih in zaposlitev starejših od 55 let, četrtič, reformo nepremičninskega sektorja z ustreznim obdavčenjem nepremičnin in sprostitev ogromne površine zemljišč v in okrog urbanih središč v gradnjo, petič, privatizacijo vseh podjetij v državni lasti, ki delujejo na trgu.

In čim prejšnjo likvidacijo DUTB, SDH in ostalih upravljalcev premoženja države ter poveritev kupnine od privatizacije v upravljanje tujemu neodvisnemu skladu za upravljanje.

Na podlagi študije ekonomista Veljka Boleta se je v javnosti promoviralo prepričanje, da je Slovenija sanacijo bank preplačala za vsaj poldrugo milijardo evrov, pod udarom se je znašla Banka Slovenije na čelu z guvernerjem dr. Boštjanom Jazbecem. Kakšno je vaše mnenje, smo banke zasipali s preveč davkoplačevalskega denarja?

Strinjam se z guvernerjem Jazbecem, da je bila dokapitalizacija ustrezna. Ne razumem pa argumetov etatistov, ki se na eni strani zavzemajo za državno lastništvo, v isti sapi pa nasprotujejo dokapitalizaciji. V praksi državno lastništvo pomeni ravno to, čemur smo priča zadnjih 70 let: privatizacija dobičkov in socializacija izgub.

Pogovarjal se je Kal Mahnič, več lahko preberete na domovina.je.

 
Značke:

9 komentarjev

  • Ni mi všeč, da Burger predlaga znižanje izdatkov za zdravstvo. Seveda bi bilo zdravstvo najbolj učinkovito, če bi recimo družinski zdravnik dnevno pregledal 150 bolnikov. Ampak nekaj takega lahko predlaga verjetno samo ekonomist.

    Ne vem niti, če je dobra ideja sprostitev ogromnih površin okoli mestnih središč, na katerih bi se na veliko gradilo. Verjetno je v večini slovenskih mest že zdaj čisto dovolj stanovanj. Mnoga so prazna. Naselja duhov, kjer ni nikogar ali skoraj nikogar, si gre Burger lahko ogledat v Španijo, kjer so pred krizo tudi na veliko gradili.

    Drugače se pa, naj dodam, z njim kar strinjam.

    • Zdravstvo je v Sloveniji tako bedno, podržavljeno, ker o njem vsa desetletja samoupravno odločajo birokrati ekonomisti in birokrati zdravniki.
      Na zvit način si diskreditiral Burgerja, ki želi zdravstvo postaviti na zdrave gospodarske in zdravniško strokovne temelje.

  • Kot vem je ogromno stanovanj že precej časa praznih, večina mladih pa ne dobi možnosti da bi se osamosvojila in ustvarila pogoje za samostojnost.
    Sicer to ni tema, ampak vseeno pomembno vprašanje.

    • Veliko stanovanj je praznih, ker jih gradi država na centralno planski način in državne banke, ki so večinske lastnice poleg državne “slabe banke” umetno držijo visoke cene stanovanj in preprečujejo delovanje svobodnemu trgu. Sem je potrebno šteti tudi pretirane zaščite zemljišč in brutalno visoke cene zazidljivih zemljišč. Župani demografsko ogroženih avstrijskih mestec poprodajajo zazidljive parcele 20x ceneje kot v Sloveniji, se pravi po 10€/€.

      • Pretirana zaščita zemljišč?

        Slovenija ima najmanj kmetijskih zemljišč po prebivalcu v Evropi. Obenem pa, kot je GURS ugotovil, 5 milijonov nepremičnin na 2 milijona prebivalcev. In zdaj vi liberalci trdite, da je preveč kmetijske zemlje in premalo nepremičnin. Logično?

  • Burger je ekonomist, ki zagovarja dobro gospodarjenje, ekonomsko znanje, ki že 500 let in več edino deluje v smeri ustvarjanja in svobodnega sodelovanja vseh. Lani sem iz WHO poslušal dr. Oreškovića, svetovno znanega reformatorja zdravstva. Rekel je, da se v ameriškem zdravstvu izguvsako leto PORAZGUBI 1/3 vhodnega denarja. Pa je tam zdravstvo merjeno, krmiljeno, vodeno in organizirano na max. učinkovit način.

  • V Sloveniji gre iz davčne skupne sklede (iz zdravstvenih visokih davkov) kar 3,3 milijarde €(8,8% BDP).Če zraven prištejemo mo še plačila iz lastnega žepa (zdravila, terapije, “zdravilci”, podkupnine), kar je vsaj dodatna milijarda. Pa je glavni problem komunistično in samoupravno, državno zdravstvo, ki ga vodita mafija in birokracija: SLABO VODENJE in ZELO SLABA ORGANIZACIJA. Kar 50% tega denarja konča v žepih zlikovcev.

    • V zahodni Evropi je procent, ki si ga omenil, nekje 11-14%. ZDA dajo za zdravstvo 15% BDP.

      Tam, kjer je za paciente ( in zdravstveno osebje)dobro poskrbljeno, ima družinski zdravnik opredeljenih malo čez 1000 pacientov. Pri nas je standard 2.500. Nekateri jih imajo čez 3.000.

      V urejenih državah je povprečno bolnik na ambulantnem pregledu pri svojem zdravniku 20-30 minut. Pri nas so dosegli, da je ta čas 7 minut. In še pogosteje pridejo ( kar ni čudno) na obisk pri nas. Z ekonomskega pogleda je to “super učinkovito”. V resnici je pa katastofa. Sicer se ljudstvo, zavarovanci, lahko v demokraciji lahko odločijo, da bojo imeli tako zdravstvo. Samo naj se neha potem sanjat, kako je zdravje ali zdravstvo prioriteta.

      Pa nehajo naj mučit vsi skupaj zdravnice splošne medicine na način, da umirajo v povprečju 12 let(!) prezgodaj. Mazohizem je, da sploh še vztrajajo pri tem delu in poklicu.

  • Se kar strinjam z večino napisanega. Moti me pa ta odnos do privatizacije. Avtor bi celo SDH in DUTB prepustil “tujemu skladu”. Ker menda ne znamo gospodariti, bi pripeljali tujce, da gospodarijo namesto nas. Tega ni!
    Poleg tega se ne strinjam s splošno oceno, da ne znamo gospodariti. Gotovo kdo zna.
    Splošna privatizacija je zato neumnost in nima temelja.
    Država, če hoče obstajati, mora imeti svoj lastni svobodni trg. Ta trg mora obvladati in varovati njegovo svobodo, sicer zavlada kriminal in mafija. In to se nam dogaja.
    Kdo bo torej kupij mafijski trg? Kdo bo pri nas kaj kupil, če ima mafija oblast na trgu? Tega se nihče ne vpraša. Kdo naj kupi SDH?
    Funkcija državnega lastništva je varovanje svobode in konkurence na trgu. Temu služijo državni monopoli, ki obstajajo povsod in morajo biti. Moramo se odločiti kateri so ti monopoli in kaj spada pod nje. Ostalo pa se privatizira. Kar je na konkurenčnem trgu se mora privatizirati, ker je država nelojalni konkurent. V tem primeru država spodkopava svoj lastni svobodni trg.
    To je kriterij za privatizacijo in ne slabo gospodarjenje.
    Tolikokrat slišim o slabi donosnosti državnih podjetij. Donosnot sploh ni kriterij za državna podjetja!
    In dokler bomo na desnici vpili o splošni privatizaciji, bo levica vedno z lahkoto dokazala, da to ni dobro in bo ostal status quo, tako kot doslej. Desnica sama sebe spotakne. Kot smo že navajeni vsa ta leta…


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI