Ž. Turk, Siol.net: Trije prašički

Časnik 21.10.2016 0:01
 

Pred tedni smo dobili novo finančno ministrico, ki menda že viha rokave in študira, kje bi ljudstvo udarila z novimi davki. Ampak preden se lotimo neprijetnega vsakdanjika, pravljica.

Nekoč so živeli trije bratje prašički. Ko jih mama ni mogla več preživljati, jih je poslala v svet. “Varen in trden dom si postavite,” je bil njen nasvet.

Prvi prašiček si je na hitro postavil hišo iz slame, potem pa se šel naprej zabavat. Drugi si je dal malce več dela s hišo iz šibja, a tudi on je bil hitro gotov in se pridružil prvemu pri lenarjenju. Tretji prašiček se je lotil solidne kamnite hiše. Seveda ni bila zgrajena čez noč. Brata sta ga vabila na zabavo, a ni imel časa. Zidal je počasi, solidno in si zgradil trden dom.

Potem je iz gozda prišel požrešen volk. Prašički so se zatekli vsak v svojo hišo. Prvemu je slamnato kočo volk podrl tako, da je malo močneje kihnil, in prašiček se je moral zateči k bratu v hišo iz šibja. A tudi to je volk z nekaj napora odpihnil. Brata sta se zatekla v zidano hišo tretjega prašička. Ne glede na to, koliko se je volk napenjal in pihal, je hiša zdržala. Menda je na koncu volk skozi dimnik padel naravnost v lonec, prašički so ga skuhali in pojedli. In kot je v pravljicah običaj, so potem srečno in zadovoljno živeli do konca svojih dni.

V resnici pravljice tukaj še ni konec

Seveda sta šla prvi in drugi prašiček ob prvi priložnosti po svoje, saj volkov ni bilo več. Se je pa finančni minister sprehodil po državi in v oči mu je padla lepa zidana hiša tretjega prašička. Če si je pridno postavil hišo, ni vrag, da bo zmogel tudi meni kaj plačati. Ocenil je vrednost prašičkove nepremičnine in mu poslal položnico za plačilo davka na nepremičnine.

Prašički, ki so imeli hiše, so se sicer malo upirali, ampak, kot smo videli iz pravljice, na vsakega, ki je zgradil hišo, sta prišla dva, ki je nista, in s skoraj dvotretjinsko večino so prašički izglasovali, da naj tisti s hišami kar lepo plačujejo.

Pravično in razvojno

V resničnosti ni kaj dosti drugače kot v pravljicah. Država nima denarja za vse potrebe in se ozira po novih davkih. In nas prepričuje, da bi bilo dobro obdavčiti premoženje, bolj natančno obdavčiti premoženje v obliki nepremičnin, še posebej premoženje v obliki stanovanjskih nepremičnin.

Zakaj natanko? No, rekli bodo, da bi bilo to pravično in razvojno. Kar ni res. Razloga sta pravzaprav samo dva. Prvič, to premoženje se najbolje vidi in ga je najbolj preprosto popisati. In drugič, državi se zdi, da bodo ljudje, če so bili dovolj pridni, da so skupaj spravili hišo, lahko plačali še davke. Podobno, kot si v pravljici davkarji niso mogli pomagati s prvim in drugim prašičkom, ampak samo s tretjim.

In davek na nepremičnine ni ne pravičen ne razvojen. Prašički najprej plačamo davke (dohodnino) in prispevke od vsakega dohodka. Ko gremo z ostankom zasluženega denarja v trgovino ali gostilno, plačamo davek še od blaga, ki ga kupimo. To je davek na dodano vrednost. Če kupimo steklenico viskija, umetniško sliko, zlatnike ali če gremo na počitnice na Maldive, se tukaj pobiranje davka konča. Gledanje umetniške slike v dnevni sobi ni obdavčeno, kot tudi niso obdavčeni spomini na lep dopust.

Če kupimo apno in cement, plačamo zanju davek in ju vgradimo v stavbo, pa se državi zdi, da ima pravico, da nam pobira denar, dokler stavba stoji. Če jo bomo oddali, bomo seveda plačali davek še na pobrano najemnino. Če jo bomo ogrevali, bomo plačali davek še na drva ali elektriko. Če bo v njej tekla voda, bomo plačali davek še na vodo. Če se bomo do nje pripeljali z avtomobilom, bomo plačali davek pri gorivu za avtomobil in prispevek za ceste ob registraciji vozila.

Več lahko preberete na siol.net.

 
Značke:

40 komentarjev

  • “Three little pigs” je ena mojih najljubših. Otroških.:)

    Avtor ga malo biksa, ko sam izpelje nadaljevanje. Iz zgodbe zvemo samo, da so ob koncu trije bratci prašički veselo skupaj na varnem v zidani hiši tretjega. Konec je očitno preveč konzervativno solidarno in komunitarno obarvan, da bi ga Žiga Turk sprejel kot pravi konec. Ni še konc, dejmo še mal. 🙂

    • Očitno tudi ni gledal prirejenih risank, pa bi ugotovil, da je prašiček zidal na parceli, ki sploh ni bila njegova, ampak ga je goljuf, ki se je predstavljal za lastnika in prodajalca, lepo prinesel okoli … Normalno, da se je pravi lastnik razjezil in – hišo zahteval zase. Ampak tudi ta risanka se (za prašička) ugodno razplete … 🙂

    • Tudi meni je ena najljubših. A sedaj, ko sem risanke iskal otrokom na Youtube. In še to zaradi muzike. Ena je madžarska polka, druga tudi nekaj posebnega. V bistvu sem lani na podlagi tega sklepal, zakaj imam tak glasbeni okus, zakaj mi nekaj tako poznano sede v uho. Risanke, ameriške, npr. Tom & Jerry, imajo ogromno jazza in klasike…

  • Ne vem zakaj ŽT prezre, da ene vrste nepremičninski davek vendarle Slovenci že imamo. Samo spiski naše davkarije glede nepremičnin so sila luknjasti in posledica je, da eni ta davek ( imenovan prispevek) plačajo, znaten del lastnikov pa ne. Tako ne gre, najbrž se s tem ni mogoče ne strinjati.

    Ne trdim, da bi bilo nujno, da plačajo prav vsi. Velika večina pač. Sam bi izzvel, kot je pogosto v svetu, versko-bogoslužne objekte, kulturne spomenike, nepremičnine dobrodelnih ustanov ipd.

    Problem za novo zastavljen davek je predvsem ocena vrednosti, ki jo je delala GURS. Sam sem recimo lastnik manjše nepremičnine z zemljiščem in vse skupaj je GURS vrednotil 3-4 krat višje od realne tržne cene. Po drugi strani smo videli v medijih fotografije glomaznih vil nekaterih ( Pirc-Musarjeva, ministrica Katić) in vrednosti teh vil po GURSU, ki so smešno nizke, niti 50% realne tržne.

    Ta vrednotenja GURSa so ne površnost, ampak čista katastrofa. Taka kot so pač ne morejo biti osnova za nepremičninski davek. Upam, da ne.

  • Sicer je zanimiv pogled po svetu, ki pokaže, da bolj razvojno propulzivni del zahodnega sveta ( recimo VB, Nemčija, ZDA) večji delež svojih državnih ali lokalnih proračunskih prilivov pripelje iz nepremičninskega davka kot mi v Sloveniji in naša južnoevropska okolica ( Avstrija, Italija, Hrvaška ipd.) Nekoliko presenetljivo torej za našega avtorja glede na njegove siceršnje poglede, da je tako nenaklonjen, da bi davki prihajali bolj iz premoženja kot iz dela in ustvarjanja. Več kot možno je, da je razlog v tipu in obsegu njegovega osebnega ali družinskega premoženja. Kar seveda ni nič očitka vrednega, ampak morda kakšno stališče razloži.

    Res pa je, da spet primerjalno, da so po privatnem nepremičninskem premoženju recimo naši zahodni sosedje Italijani veliko, veliko bogatejši od Nemcev. Ampak Nemci imajo pa mnogo močnejšo ekonomijo in tehnološki razvoj, posebej še odkar Italija že okoli četrt stoletja gospodarsko stagnira. Ima to kaj opraviti z razlikami v nepremičninskih davkih teh dveh držav? Mislim da. Vsaj malo.

    V Veliki Britaniji, ki ji je Žiga Turk, se mi zdi, zelo naklonjen, so nepremičninski davki prav kruti. Vprašajte tradicionalne verske skupnosti, recimo anglikansko, ki prodaja svoje v viktorijanski dobi zelo namnožene mogočne cerkve zaradi davčnega bremena in so v njih zdaj restavracije, hoteli, disko klubi ipd. Ali vprašajte njihovo aristokracijo, ki, če ostaja živeti v dvorcih in gradovih svojih rodbin in če ne obuboža, mora nujno odpirati svoje domove občasno za javnost in jih po najboljšem znanju in volji kolikor toliko uspešno tržiti, da jih davkarija ne zlomi.

    In ne, ne bi predlagal tako krutih davkov. Čeprav v osnovi nisem proti nepremičninskemu davku. Zmernost nadvse.

  • Se strinjam s Turkom, odličen prispevek.
    Ob prvih idejah po takem davku sem trdil, da gre za dvojno obdavčitev glede na tiste, ki niso lastniki nepremičnin.
    Dvojno: Najprej plačaš davek na kupljen material potem pa še na davek na tisto kar si s tem materialom zgradil. Če bi opeko, cement, itd vrgel stran namesto, da si bil priden in jo vgradil v hiši, bi se izognil temu drugemu davku.

    IF: “Ne vem zakaj ŽT prezre, da ene vrste nepremičninski davek vendarle Slovenci že imamo. Samo spiski naše davkarije glede nepremičnin so sila luknjasti in posledica je, da eni ta davek ( imenovan prispevek) plačajo, znaten del lastnikov pa ne. Tako ne gre, najbrž se s tem ni mogoče ne strinjati.”
    ===========================

    Turk nič ne prezre, ker:

    Nadomestilo za uporabo zemljišča je pač ni isto kot davek na nepremičnine.
    Prvo je, kar že ime pove, plačilo za uporabo zemljišča (najemnina) zato ker zemljišče na kateri stoji hiša (ali tvoje stanovanje) ni tvoje. Podobno kot če bi oddajal svoje stanovanje v najem. Najemnik bi ti plačal najemnino za uporabo stanovanja.
    Davek na nepremičnine je krivičen ne glede na izgovor, da ga imajo tudi v nekaterih drugih državah.
    Je davek samo zato, ker se nepremičnine ne da skriti in tudi lastništva ne, idealna situacija za dacarje in večno pohlepno državo, da nahrani svoj javni sektor.
    Tudi ta davek ni razvojno usmerjen, ker v principu noben davek ne more biti razvojno usmerjen.
    Iluzija, da bi država gradila razvoj s planskim (centralno dirigiranim) gospodarstvom je že zdavnaj propadel v praksi.
    Ljudje znajo s svojim zasluženim denarjem bolje gospodariti kot pa država s tistim denarjem, ki ga odvzamejo državljanom v obliki davkov.
    To se kaže tudi v tem, da je danes večina držav globoko zadolžena, medtem, ko ima večina državljanov uravnotežene finance.

    • In kako do zadolženosti države pride? Z leti zadolževanja ob proračunskih primanjkljajih. In tvoj odgovor na to ali kot saniranje stanja ali preventiva? Očitno je ta, da je prilive ( ne odlive) v proračun treba omejiti in zmanjšati. Slabo pije vodo sicer taka matematika, res slabo. Primanjkljaj in s tem potrebno zadolževanje še povečuje.

      • Do zadolženosti države pride lahko tudi zaradi prevelikega trošenja le-te in tiči vzrok za to v prevelikih odlivih.
        Tako da ni rešitev samo v iskanju večjih prilivov, ampak je rešitev tudi v zmanjševanju odlivov.
        Kaj pa uravnoteženost, a nimamo tega v ustavi ?

      • Do zadolženosti države pride lahko tudi zaradi prevelikega trošenja le-te in tiči vzrok za to v prevelikih odlivih.
        Tako da ni rešitev samo v iskanju večjih prilivov, ampak je rešitev tudi v zmanjševanju odlivov.
        Kaj pa uravnoteženost, a nimamo tega v ustavi ?

      • Manjka preprosta logika ‘navadnih državljanov’, ki moramo preživeti mesec s tem, kar zaslužimo. Brez kreditov. Uskladiti potrebe s prilivi. Racionalizacija.
        Jaz bi začela kar z ogrevanjem v zdravstvenih ustanovah in šolah (res me jezi – nenazadnje strošek plačamo davkoplačevalci!!): redno se mi dogaja, da ko pridem v čakalnico, najdem do konca odprt radiator in nad njim odprto okno … In najprej zaprem eno od tega (ne vem, če smem, ker nisem pooblaščena ;( ).
        Mislim, da je še mnogo neizčrpanih možnosti velikih prihrankov pri nepotrebnih stroških, hkrati pa seveda manjka zavest odgovornosti: da s tistim, s čimer upravljaš, ravnaš kot ‘dober gospodar’ – kot da delaš zase in iz svojega žepa. Tu se država (= tisti, ki upravljajo z državnim premoženjem) ne more ravno pohvaliti z rezultati …

    • Riki, plačilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujemo lastniki, torej ni najemnina !?

      • V taki državi lastnina ni več lastnina, če moraš za vsako svojo lastnino državi plačevati davek (najemnino). Država avtoritarno (samo palica) vzgaja, da je čimbolje vsak zaslužen denar zapraviti, saj pri tem plačaš samo 2 davka. Če pa ga investiraš, pa dobiš ti pohlepnež grdi še nove davke. Več kot delaš, več davka plačaš. Če ne delaš, si nagrajen. To je socialistična država in večina Slovencev jo malikuje, obožuje.

      • Amelie: “Riki, plačilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujemo lastniki, …”
        ================

        Lastniki česa?

    • Riki: “Če bi opeko, cement, itd vrgel stran namesto, da si bil priden in jo vgradil v hiši, bi se izognil temu drugemu davku.”
      Saj nekaj podobnega imamo npr. pri upoštevanju podatkov o dohodkih za izračun upravičenosti do otr. dodatka, štipendije ipd.: med prihodke se šteje prejeta plača, nato pa še (med “premoženje”, od katerega se kot prihodek upošteva določen odstotek vrednosti) denar na TRR – to je tisti denar, ki je zajet v podatkih o plači, a ga (še) nisi zapravil. Nauk zgodbe: zapravljivci so na boljšem …

  • Odličen članek, v pravljici, ki jih vedbo bolj infantilni odrasli rabimo. 2 prašička sta hkrati zastonjkarja pri tretjem (negativna selekcija in zloraba solidarnosti). V zahvalo pa sta ga preglasovala (ne razumem “desničarjev”, ki tako zelo častijo demokracijo, da jo malikujejo, pobožanstvijo). Pohlepna socialna država ga bo še bolj brutalno obdavčila. Države so danes največji denarni hegemoni, tirani.

    • Tretji prašiček v pravljici ni imel nič proti, da sta se druga dva zatekla k njemu in so se rešili volka. Prav zadovoljni so bili vsi trije skupaj solidarno v hiši, v privatni lastnini tretjega. ( Okoli davkov nam ni nič sporočeno.)

      Kaj moremo, očitno konec, tak kot je, ni všeč ne Turku, ne tebi.

      • Zdravko

        Bili so bratje. In v tem ni nauk te pravljice. Mar je to treba razlagat odraslim?

        • V čem je nauk te pravljice torej?

          • Zdravko

            V tem da je treba biti priden, da je treba graditi na trdnih temeljih, vendar!

          • Se strinjam. Prvenstveno to. Nekaj solidarnostnega sporočila je vendarle tudi zraven. In to, da družina, bratje držijo skupaj.

          • In tretji nauk je tudi, da se odrasle osebe osamosvojijo. Vprašanje je, ali sta brata uživača kdaj razvila delovne navade, da bi si postavila v parih letih vsak svojo zidano hišico. Turk je izredno bister. To je zaznal. Ne samo, da sta za vedno ostala na grbi svojega brata (Kajn in Abel). Ustanovila sta socialno državo, ki ukrade bratu še davek na hišo, da njima daje lahko socialno podporo.
            Nauk zgodbe: odvisniki zlorabijo solidarnost, človeka, brata, prijatelja, skupnost.

  • Država je tako zadolžena (zaradi komunističnih investicij, mafije in birokracije), da je na robu propada. A 90% ljudi bo iskalo sovražnika v kapitalu, zlobnih tujcih, iluminatih, ZDA, svetovni vladi. Ne pa preprosto v tem, da so sami totalno zasvojeni (materialno, duševno in duhovno) s kriminalnim, nepravičnim socializmom.

  • Tudi jaz “liberalcev” in “konzervativcev” v Sloveniji ne razumem. Prvi po socialistično pravijo, da je nepremičninski davek RAZVOJEN, drugi pa, da je PRAVIČEN. Postali so kolaborantski uradniki, dacarji Socialističnega hegemona, mafijaša in diktatorja Fritzla.
    Joj, kam gremo. Po drugi strani pa v slovenski Cerkvi nimamo ne med kleriki in ne med laiki ljudi, ki bi preroško opozarjali na to Sodomo in Gomoro.

    • Ne vem, kaj je z “liberalci” in “konzervativci”, ki zagovarjajo nepremičninski davek. Vem pa, kako je s tistimi, ki so proti njemu.

      Tiste bi pa po definiciji lahko opredelili kot populiste. Koga pa veseli plačati davek, konkretno davek za svoje nepremičnine? Tudi mene ne veseli. Torej ni lažjega načina kot pridobiti politično podporo ljudi, zlasti malo manj razmišljujočih ljudi, s tem, da si proti davku na nepremičnine.

      Berlusconi se je tako zadnjič zavihtel na oblast, sicer za krajši čas, ko je obljubil ukinitev davka na nepremičnine, ki ga je uvedla Montijeva vlada. Ampak premier Monti je bil eden najbolj odgovornih premierov ( za razliko od našega ” Cavaliereja”)v času druge italijanske republike. Verjetno najbolj odgovorn. Italija je rešil z roba prepada bankrota, čeprav je končal nepriljubljen.

    • Zakaj jaz sprejmem argumentacijo, da je nepremičninski davek razvojni davek. Iz dveh razlogov:
      1. posredno. Proračun, večji ali manjši, je nekako treba napolnit. Gotovo je zlasti davek, ki obdavčuje delo ali tudi davek, ki obdavčuje potrošne proizvode, ali davek, ki obdavči profit in s tem investiranje, bolj gospodarsko zaviralen kot davek na premoženje.
      2. z obdavčenjem premoženja oz. nepremičnin se spodbuja trgovanje z njimi. Če niso obdavčene, pogosteje mirujejo. Neredko neizkoriščene. Tudi prazne, kot pri nas. Okoli 20% nepremičnin pri nas po oceni lastniki držijo praznih. Če bi bile v nekem relevantnem znesku obdavčene, se to ne bi godilo. Prišle bi na trg in dogajal bi se prosti trg, trgovanje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Vsaj liberalci naj bi to dobro razumeli. 🙂

      • IF: “… Gotovo je zlasti davek, ki obdavčuje delo ali tudi davek, ki obdavčuje potrošne proizvode, ali davek, ki obdavči profit in s tem investiranje, bolj gospodarsko zaviralen kot davek na premoženje. …”
        =========================

        Če mi bodo nabili davek na nepremičnino bom imel manj denarja za npr. potrošnjo, ker moj proračun mora biti uravnotežen ali v plusu, ker jaz nisem država in se ne morem zadolževati za potrošnjo. Skratka, če bom trošil toliko kot pred uvedbo nepremičninskega davka bom bankrotiral. Ker bom manj trošil bo davkarija s tega naslova dobila od mene manj denarja. V bistvu, kolikor mi bodo pobrali z naslova nepremičnine bodo dobili manj z naslova potrošnje. Tudi morebitni investitorji bodo imeli manj razlogov za investiranje ker bo moja kupna moč slabša. Imel bom tudi manj denarja, da bi morebiti sam kaj investiral.
        Kakorkoli obrneš, noben davek ni razvojno usmerjen.
        Še posebej, ker so ljudje bolj odgovorni lastniki kot država.

        IF: “…2. z obdavčenjem premoženja oz. nepremičnin se spodbuja trgovanje z njimi.”
        =====================

        Ne, to bi bil samo kratkotrajen učinek, ker nepremičnine niso hitro krožeče potrošno blago. Posledica bo, da bodo ljudje manj gradili in posledično bo cena nepremičnin višja, ker bo manj nepremičnin.

        IF: “Če niso obdavčene, pogosteje mirujejo. Neredko neizkoriščene. Tudi prazne, kot pri nas. Okoli 20% nepremičnin pri nas po oceni lastniki držijo praznih. Če bi bile v nekem relevantnem znesku obdavčene, se to ne bi godilo. Prišle bi na trg in dogajal bi se prosti trg, trgovanje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Vsaj liberalci naj bi to dobro razumeli. 🙂
        =================

        Prosti trg glede nepremičnin že deluje. Določeno število praznih nepremičnin zagotavlja nižjo ceno nepremičnin, kot če bi jih bilo premalo. Na Kitajskem so npr. cele mestne četrti brez stanovalcev (mesto duhov), posledica državnega “planiranja”.

  • Kdo je v resnici ves čas (26 let) gospodarski zaveznik komunistov na zunaj pa srditi sovražnik komunistov (da lovi koristne budale med volivci) ?
    https://www.domovina.je/v-parlamentu-skregani-do-konca-podmladki-pa-zavezniki-v-mladinskem-svetu-sds-in-sls-s-socialisti-proti-nsi/

  • Zdravko

    Jaz zamerim Janši GURS in tedanjo tako lahkomiselno razmišljanje. Hvalabogu je sodišče zavrnilo evidence GURSa kot osnove za napremičninski davek. Ne razumem, da se spet nekateri pozivajo na GURS, čeprav imamo ustavno odločbo, ki tega ne dovoljuje.

    Nekakšen nepremičninski davek lahko imamo. Vendar glede na razvitost države je to pri nas lahko samo pod 1%. Tega pa po dosedanjih izkušnjah gotovo ne bodo sprejeli. Poleg tega mora biti ta davek izključno lokalni, občinski dohodek. Celo višina tega davka bi morala biti določena z občinskim sklepom. In še, fiskalna vrednost nepremičnin ni tržna vrednost. Govoriti o tržni vrednosti kot davčni osnovi je navadno goljufanje in prevara. Komunizem!

    • Se tu strinjam s tabo. Tudi v tem, da naj gre lokalni skupnosti. Razen tega, da sam ne poveš, kaj bi bila osnova vrednotenja za obdavčitev. Vrednotenja GURSa so čisti fiasko. Realna tržna cena je po mojem idealni temelj z vidika pravičnosti. Le nerealna, saj bi bilo strahovito zamudno in drago ves nepremičninski fond na ta način vrednotiti.

      Seveda da naj v naših razmerah obdavčitev ostane pod 1%. Če bi se pri nas ta davek v nekaj letih dvignil glede na sedanji prispevek za okoli 20% in če zajame okoli 30% dodatnih nepremičnin, ki so po približni oceni ostale iz neznanih razlogov nezajete v evidence davkarije, se na ta način lahko skoraj podvoji izplen glede na dosedanji davek. In morda na ta način zniža kakšen drug davek ( ali pa direktni prispevek državnega proračuna občinam).

      To bi nas po razporeditvi davčnih bremen približalo razvitejšemu delu zahodne Evrope.

      • Zdravko

        Za realno tržno ceno moraš nepremičnino prodat. Sicer ne obstaja. Zato ni možno govoriti o pravičnosti. Čista prevara.
        Fiskalna vrednost je neka pavšana ocena, praviloma 3-4 krat, ali celo večkrat, nižja od potencialne vrednosti. In še na to ceno je potem davek bolje meriti v promilih, kot v procentih. Objekti se kategorizirajo po namenu. Ne moreš na industrijski obrat z 10000 m2 površine nabiti enormni davek.

      • S čim je nekdo prišel do premoženja, je pri tem potrebno ugotovit, če že govorimo o pravičnosti.
        Ali je nekdo ki je svoj zaslužek in svoj prosti čas vložil v to nepremičnino na istem, kot nekdo kj jo je kupil z ukradenim denarjem ?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI