Kako naj snaha pripomore k dobrim odnosom pod isto streho?

Aleš Čerin 17.10.2016 8:29
 

Kip otroka, ki se ozira v daljavo Foto: Aleš ČerinPred časom sem pisal o tastih (še prej o taščah), pa mi je bralka zastavila še trši oreh. Takole pravi: Z zanimanjem sem prebrala vaš prispevek na Časnikovi spletni strani, in sicer zapis ‘Dam, pa ne do konca’. Kot snaha bi ga svojemu tastu priporočila v branje, vendar me zanima več, namreč, kako lahko jaz kot snaha pripomorem k dobrim odnosom pod isto streho.”

Zdi se, da je gospa v članku nekako prepoznala svojega tasta, pa bi ga rada malo “podučila” in s tem izboljšala odnose pod isto streho. Najbrž je že v isti sapi ugotovila, da tako ne bo šlo in je ost puščice usmerila vase. Na najbolj pravo mesto. Spreminjati sebe!

Kako zlahka pomislimo na to, da bi spreminjali druge in skoraj vedno se nam zdi to tudi najbolj prav! Gospa bi se s spreminjanjem tasta lotila pravzaprav misije nemogoče. Si predstavljate mlado žensko, ki pride v hišo, zgrajeno na odrekanju in žuljih tasta, pa bi ga rada sedaj še prevzgojila? Ne bo šlo. Je že tašča poskusila, pa ni šlo. Ali pa je šlo. Kar ni dobro.

Če je zadaj tašča …

Zdi se, da imamo v Sloveniji kar veliko žensk, ki si skozi leta v procesu popolnoma podredijo svoje može. Jih “scopatizirajo”, jih vsakodnevno pokomandirajo in dajo vedeti – njim in okolici – kdo je pri hiši gospodar. Lahko se je, draga bralka, to zgodilo tudi vašemu tastu in imate v bistvu opravka s taščo. Tast je le orodje.

V takem primeru je bivanje pod isto streho skoraj nemogoče. Skoraj gotovo bosta morala oditi. Čimprej in čim dlje, tem bolje. Kako občudujem mladega moža, ki je s svojo družino imel možnost razkošnega bivanja v isti hiši s svojimi starši in je – da bi zaščitil ženo in družino – popokal in odšel v drag najem stanovanja! Kakih 40 km stran. To je pravi dedec, ki ve kaj pomeni ljubiti svojo ženo, to je mož, ki ve, kaj so njegove prave prioritete. Njemu ni treba veliko govoriti o ljubezni do žene. Je že vse pokazal.

Kaj bi vi lahko storili v takem primeru? Preprosto podprite svojega moža, sprejmite neudobje najema in mu dajte večkrat vedeti kakšen junak je. V resnici je tak mož junak!

V resnici ni bilo lahko

Lahko pa je vaš tast pač preprosto mož, ki je v gradnjo – sedaj skupne – hiše vložil veliko svojega časa, prizadevanj in tudi denarja. V resnici je bilo pri gradnjah hiš v Sloveniji veliko odrekanja, ni se hodilo okoli – niti na morje ne, veliko je bilo tudi osebnega dela. Sedaj ti pa pride “ta mlada” in ona bi nekaj eksperimentirala po hiši, morda celo podirala predelne stene, prenavljala kopalnico. Sedaj pa za ta mlado nič ni dobro! Mož gotovo preprosto želi, da se na njegova prizadevanja ne pozabi, da hiša ni kar samoumevna.

Tast se je prav lahko navezal na svoje “zidovje”, prav gotovo se tast – kot je pri moških navada – identificira s svojim delom, s svojimi zelo vidnimi rezultati, kar hiša nedvomno je. To je del moške narave, to je “zrak”, ki ga tast diha. Od tega živi. To so čustva iz sveta moških, ki jih mlade ženske ne razumejo zlahka. A jih je treba upoštevati in tudi negovati.

Pohvala in zahvala. Brez manipulacije.

Drage snahe, dajte tastu preprosto izreči zahvalo in pohvalo. Oboje. Nekako v tem stilu: “Hvala, ker ste zgradili to hišo. Lepa je, daje nam zavetje, radi jo imamo. Veliko truda, odrekanja, denarja, … je bilo vloženega vanjo.” Potem pa nadaljujte s poplavo pohval konkretnih podrobnosti na hiši in – če je treba – potrpežljivo poslušajte njegove zgodbe o težkih časih gradnje. V resnici so bili težki časi …

To ponavljajte. Čim večkrat in brez manipuliranja. Verjamem, da ga ni tasta, ki take mladenke ne bi vzljubil in ji bil naklonjen.

Kaj pa mož?

Poročeni ste pa s svojim možem. Na njega ni za pozabiti. On je tudi moški, ki bi bil rad uspešen – tudi kot gradbenik, pa mu je oče to “preprečil”. Dajte svojemu možu priložnost, da se izkaže na področju dela in rezultatov. Preprosto tako, da kaj zgradi, da v dogovoru s tastom zgradi vsaj kakšno lopo, kakšen nadstrešek, prenovi kopalnico, … Nekaj je, četudi se s hišo tega ne da primerjati.

Pohvalite pa zato moževo uspešnost v službi, pokažite, da cenite njegova prizadevanja pri dobrodelnih dejavnostih – recimo pri gasilcih ali pa pri odličnosti vzgoje otrok.

Vsak moški je rad uspešen, vsak moški je rad junak – najraje svoji ženi. Da ne bo potem vaš mož ostal brez “zraka” spoštovanja.

Foto: Aleš Čerin

 
Značke:

20 komentarjev

  • Dober članek, kot sem ga na hitro preletel. Bom ga še enkrat prebral in izčrpno napisal svoje mnenje.
    v SLO imamo ogromno gospodovalnosti. Radi bi druge komandirali in si jih lastili. V tem so še posebej “uspešne” ženske, saj v večini grdo čustveno manipulirajo otroke in može. Premalo pa imamo zdravih avtoritet, ki gradijo zdrave skupnosti, niso gospodovalci (sužnjelastniki in fevdalci), ampak GOSPODARJI.

    • Dober članek je in nasvet se mi zdi res odločen.

      Ob takih člankih najraje ne komentiram preveč, da se ne prekrije njegova prvotna ideja.

      • Podpišem

      • Ravno ob dobrih člankih moraš reflektirati. Da ti ven zbezajo najboljše originalne ideje, ki jih še sam ne poznaš, dokler jih ne zapišeš. Tega manjka v Sloveniji. Posledica komunizma je 2 mio pasivnih ovc, ki vse prepuščajo firerju ali stranki ali državi, da naredi namesto njih. Razvoj individuumov potrebujemo, razvoj podjetnikov.

        • Dragi pavel, po tem delu “Tega manjka v Sloveniji.”, bi bilo fino, če bi naredil “piko”.

          Zdi se mi, da s takimi ekskurzijami spelješ debato drugam. Pogosto. Kar je pa po moje nepotrebno in ne pomaga nikomur. Hvala.

          • Se ne strinjam, da debato peljem drugam. Morda to jezi tiste, ki bi radi množice manipulirali, pa jim pokvarim špil. Gotovo pa se ne dovolim voziti manipulatorjem in imam zato dostikrat drugačno mnenje. In verjetno te to najbolj moti, da nočem biti “naš”.
            Sigurno ni vse odlično ali dobro. Po drugi strani pa tudi ni res, da vse stran speljem.

          • Med “vse” in “pogosto” je opazna razlika!

      • Hvala. Bom vesel poglabljanja teme.

    • Škoda,da je Rugelj umrl,ali pa tudi ne saj imamo Pavla!Pavel mislim,da so odnosi
      med taščo in snaho predvsem odvisni od obeh,lepa beseda,lepo mesto najde,ker tega
      ne zmoreš Pavel,si bežal od doma!To je junaštvo,da se reče,stisniti rep med noge in
      prepustiti familijo težavam,ki jih nikjer ne zmanjka!Egocentriki bežijo iz realnega
      dogajanja v družbi in družini!Vprašaj nas “starce”,ki še vedno funkcioniramo na principu
      stoletnih izkušenj,skozi levo uho noter,skozi desno ven,vmes so seveda še možgani!

      • Ruglja sem v marsikateri stvari cenil. Tudi sprovociral sem ga ene parkrat na predavanju v Škofovih zavodih, ko je zašel v protislovja. Moj starejši prijatelj, psihiater, pravi, da Rugelj nikoli ni naredil prehoda iz bolničarja.
        Lej, patologija v slovenskih družinah je tako velika, da je nujno iti na svoje. Le redki otroci so toliko odgovorni in usposobljeni, da to lahko naredijo. V ZDA inUK se otroci pri 18ih trajno odselijo.

  • Tematika odnosov je berljivo in lepo predstavljena.

    Tematika gradnje, predelave in dogradnje hiš je pa zelo slovenska. V razvitem zahodnem svetu veliki večini moških na kraj pameti ne pade, da bi kaj gradili. Gradijo gradbeniki, po načrtih urbanistov in arhitektov.

    So moški na zahodu zato kaj manj moški kot v Sloveniji?

    • Dragi IF, hvala za pohvalo in za tale uvid. Zelo prav imate. Članek sem pisal za slovenske moške. In zdi se mi, da tako čutijo. Moški na zahodu zato niso nič manj moški.

    • IF, moški na zahodu so zato samo več moški, ne manj.

      • To ne vem. Ker sam nimam talenta za hiše, gradnje in popravila in me pri njih veseli predvsem vrt, sem napisal najbrž sebi v tolažbo, da sem vseeno lahko moški. 🙂

        • Jaz tudi nimam talenta, a vseeno sem jo nekaj let gradil. Sem pa dober v organiziranju in vodenju. Kljub vsemu me je 2/3 obrtnikov tako ali drugače prineslo okrog glede na prvotni dogovor in na predračun. Kljub temu sem veliko del sam naredil, nekaj pa skupaj z mojstri.
          Glede brezjajčnih moških: samo vidim jih, pa vem, da jih žena (in družba) vozi. So uradnički svoje žene. Večina slovenskih moških.

  • No. Veliko snah se je oglasilo in povedalo, kako uspejo “voziti” kot “ta mlade” . .-).

    Ljubezen in spoštovanje, sprejemanje najprej sebe, ljubiti bližnjega, kakor samega sebe, bruno iz svojih oči, preden kažemo na iver v očesu…

    ODPUŠČANJE, ODPUŠČANJE, ODPUŠČANJE. V svetem letu usmiljenja.

  • Glavni problem je gospodovalnost, hlapčevstvo, ki vodi v neiskrenost, nezmožnost odprtega dialoga. Temu sledi posesivnost doma, v službi, v politiki. Jaz sem se preselil za par let, da sem se lahko psihično delno osvobodil in svobodno zadihal. Po poroki sva na puf kupila parcelo 25 km stran od mojih staršev in 100 km od njenih. Slovenci ne moremo brez fevdalizma. Hudo mi je, da se nisem pri 25 ih izselil. Res smo globoko bolna družba.

  • Ker so zadnjih 40 let otroci razvajeni, so agresivni in dodatno imajo izkrivljen pogled na realnost. Še bolj hočejo gospodovati kot zadrti starci, čeprav si niso niti kosa kruha sposobni zaslužiti z delom. Človek, ki ne more biti doma iskren, v službi iskren, je mrtev človek.

  • Skratka: med starci nad 50 let je huda patologija avtokratskosti, na vsak način morajo imeti prav in zadnjo besedo. Drugim ne dovolijo mnenja. Ali direktno brutalno ali pa to delajo potuhnjeno, neiskreno, podtalno. Pri mlajših od 30 let pa je huda problematika razvajenost in prezaščitenost, zato so ti mladi narcisoidi in psihopati (dr. Andrej Perko govori o epidemiji), a hkrati nesamostojni. Zato so doma, zasvojeni.

  • Pavel tega mnenja, ” med starci nad 50 let je huda patologija avtokratskosti….” pa jaz ne morem sprejeti kot absolutno dejstvo. Ja, če govorimo o tej patologiji kot pojavu, je kvečjemu možno, da je ta pojav morda bolj prisoten pri tej populaciji, ki jo omenjaš kot “starci”, ki pa to še zdaleč niso in je za njih tako etiketiranje žaljivo. Le kaj sem potlej jaz pri svojih 78-tih, ki s svojimi potomci najraje komuniciram na pogovorni, neavtoritativni in spoštljiv način, razumevajoč njihove probleme, stališča in hotenja. Njihov odziv je zato zlata vreden, obojestransko spoštovanje na višku, rezultati komuniciranja pa v obojestransko zadovoljstvo in veselje.
    Pa brez zamere in prizadetosti.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI