J. Letnar Černič, Ius-info: Kako odvrniti napade na ustavni red?

Časnik 16.10.2016 0:01
 

Evropske države že vrsto let zaznamujejo skrajna gibanja z obeh primarnih strani svetovnonazorskega pola, ki v določeni meri načenjajo vrednote, ki utemeljujejo evropske demokratične in pravne države. Kako torej istočasno zavarovati vrednote demokratične in pravne države in tudi pluralizem različnih stališč?

Liberalne demokratične in pravne države se dandanes soočajo z izzivi, kako odgovoriti na vzpon radikalnih gibanj iz različnih koncev svetovnonazorskega pola. Liberalne demokracije se dandanes tako soočajo z izzivi, kako odgovoriti na vzpon različnih radikalnih gibanj iz različnih koncev svetovnonazorskega pola. Ali v polni meri dovoliti, da se v demokratični državi krešejo prav vse ideje, četudi avtokratske narave, ali pa njihovo izmenjavo omejevati? Slednje je še posebej delikatno pri uresničevanju svoboščin kot so svoboda izražanja, vere, zbiranja in združevanja, ki kot osrednje državljanske in politične pravice sodijo v srčiko delovanja liberalnih demokratičnih in pravnih držav.

Do katere mere lahko ali celo morajo države posegati v uresničevanje pravic, tako da jih omejujejo zaradi varovanja javnega reda, varnosti, zdravja ali drugega razloga? Ali so njihove pristojnosti širše, če določene interesne skupine napadajo temelje njihovega ustavnega reda in jih celo želijo porušiti ter spremeniti po zgledu posameznih avtokratskih držav izven Sveta Evrope? Ali v takem primeru države lahko prepovejo zbiranje, izražanje in združevanje, vse s ciljem zavarovanja demokratičnega reda? Kako naj se države soočijo z gibanji, ki ogrožajo temeljne vrednote pluralizma, človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti?

V teoriji ustavnega prava in prava človekovih pravic se je že pred desetletji razvil pojem militantne demokracije. Pojasnjuje način, kako se lahko liberalne demokracije ubranijo pred napadi na njihove temeljne vrednote. Pri tem zagovarja drastične, militantne, ukrepe za obrambo demokracije, kot so prepoved političnih strank in opravljanja javnih funkcij. Pojem militantne demokracije je v svojih člankih v letu 1937 prvi skoval Karl Loewenstein kot obliko obrambe demokracije pred militantnimi demokratičnimi težnjami (Karl Loewenstein, Militant Democracy and Fundamental Rights, I (1937) 31 The American Political Science Review 417; Karl Loewenstein, Militant Democracy and Fundamental Rights, II’ (1937) 31 The American Political Science Review 638.) Ukrepi militantne demokracije so izjemno kontroverzni, saj načenjajo bistvo demokracije, ki temelji na periodičnih in svobodnih volitvah, kjer volivci lahko izbirajo svoje predstavnike. Če se volivcem odvzame takšna možnost, je neposredno oškodovan demokratični proces, kar lahko samo po sebi načne delovanje demokratične države. Kako se torej boriti zoper militantne napade na demokratično in pravno državo?

Več lahko preberete na iusinfo.si.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI