Se bo Lehman Brothers ponovil pri Deutsche Bank?

Marko Kocuvan 15.10.2016 0:32
 

deutsche-bankFinančni svet v zadnjih tednih pretresajo globoke težave ene največjih in globalno najpomembnejših bank. Gre za največjo finančno institucijo v Nemčiji in še nedavno najuglednejšo evropsko banko. Deutsche bank je prisotna na praktično vseh trgih. Poslovno je povezana z vsemi večjimi finančnimi institucijami v svetu. Njena delnica je zgrmela na najnižjo vrednost. ZDA in Rusija sta zgolj dve državi, ki zahtevata milijardne odškodnine. Če bo šlo tako dalje, bo banka za kazni odštela več, kot je njena trenutna kapitalska vrednost. Lahko bi naštevali in naštevali. Težav ni videti konca. Če bi se pri Deutsche bank ponovil scenarij Lehman Brothersa banke, ki je bankrotirala 2008, bi to močno zamajalo celoten finančni sistem.

Deutsche bank ni edina banka s težavami. Pred nekaj mesecih se je veliko pisalo o italijanskih bankah. Njene težave so mnogo resnejše od grških, ki je postala grešni kozel v Evropi. Evropski delniški trg je bil v zadnjih nekaj tednih na razprodaji. Kapital se je selil v ZDA, kjer delniški indeksi dosegajo nove in nove rekorde. Še avgusta sta bila vodilna ameriška indeksa na najvišjih ravneh. Evro je posledično seveda pod močnim pritiskom. Tehnične analize celo kažejo, da bi lahko prišlo v močnega padca vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Ali se bo to resnično zgodilo, bomo videli in občutili kmalu.

Da trenutni finančni sistem močno škripa pričajo tudi negativne obrestne mere, ki jih imajo banke v Švici, Nemčiji in v kakšni severnoevropski državi. To pomeni, da morajo varčevalci plačati, če želijo hraniti denar na bankah. Upravičeno vprašanje je, če se bodo negativne obresti pojavile tudi v drugih bankah. Razlog je v nizkih medbančnih obrestih, ki jih določata ECB in FED – centralni banki EU in ZDA. Iz meseca v mesec se seveda ugiba, kdaj bosta banki obresti ponovno zvišali. Ob tem se pojavlja strah, da bi višje obresti prinesle tudi povišano inflacijo. Povišano inflacijo pa finančni sistem nujno potrebuje.

Evropa trenutno izgublja na zemljevidu svetovnega finančnega trga. To dokazuje tudi košarica valut Mednarodnega denarnega sklada. O tem se je dolgo govorilo in končno se je tudi uresničilo: v košarico so prvič dodali kitajski Reminbi, in sicer v višini 10,92 % celotne vrednosti košarice. Košarica valut pomeni najmočnejše in najpomembnejše valute sveta. Če je po drugi svetovni vojni kot svetovna valuta veljal dolar, je zdaj v tej košarici že 5 valut: ameriški dolar, britanski funt, evro, japonski jen in sedaj kitajski reminbi. Na račun nove valute v košarici je žal največ ponovno izgubil prav evro.

Svet pa se vrti dalje. Vsi pa si želimo, da bi se trend končno obrnil v pozitivno smer in bi se ponovno normalno zadihalo. A do takrat bo, kot vse kaže, minilo še nekaj poletij.

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski in finančni svetovalec.

 
Značke:

23 komentarjev

  • “Evropa trenutno izgublja na zemljevidu svetovnega finančnega trga.”
    Seveda, ker se menja prebivalstvo. Staroselce, ki imajo visoko kulturo, zamenjujejo ljudje, ki so na znatno nižji tehnološki in gospodarski stopnji.

    • Ne, gospod Alfe, ne tako nacionalistično in rasistično. Glavni kriterij je, da je Evropa preveč socialistična in ovira trg. To je bil temeljni vzrok izstopa Britanije in s tem najmočnejše finančne industrije v Evropi. Evropa je od ustanovitve ZDA ustvarjalno, gospodarsko, finančno, znanstveno in na vseh področjih 20 do 30 let ZAOSTANKA za ZDA. Razen v primitivnosti, neznanju in histeriji lumpenproletarita, subvencionirancev.

      • Gospod Pavel,
        ste v svoji presoji upoštevali Human Development Index (HDI)? Zadeva ni ne nacionalistična ne rasistična. Malo se poigrajte s tabelo na spletni strani http://hdr.undp.org/en/data.

        Kar se tiče socializma, resnično mislite, da ima večji vpliv kot napačna vzgoja otrok? Da boste vedeli, o čem pišem, za pričetek poslušajte kakšno predavanje dr. Ranka Rajovića, jih je polno na YouTube.

        In pa še eno opazko imam za vas. Trdim, da tudi vaš liberalizem povzroča nazadovanje, če družba izžene Boga. Država, ki je tolerantna do krščanskega Boga, doživi razcvet.

        • Moj liberalizem ni odrešenjska vera, je zgolj prgišče ekonomskih in pravnih ukrepov, ki osebi in družbi omogočata ustvarjanje in trgovanje. Moja vera je vera v sveto Trojico.

  • Že par mesecev spremljam informacije, da se DB potaplja zaradi nekih kazni. Sem upal, da bo finančni strokovnjak naštel vzroke, zakaj se potaplja in zakaj kazni. .
    Zaradi ECB in zaradi €, ki je še en od evropskih socialističnih eksperimentov brez ekonomske osnove in ekonomske zdrave pameti, centralna banka (socialistična inštitucija, ki uničuje bančni trg) tiska umetno denar, “da bi reševala banke”.

  • Propad DB bi res lahko sprožil evropsko gospodarsko katastrofo (razpad EU in €) in tudi svetovno. Evropa si že 40 let zatiska oči v tem, kako socialna in socialistična država vedno bolj uničuje gospodarjenje, podjetnost, delo in znanje in ustoličuje birokratizem, korupcijo, goljufanje, blefiranje in krajo. In propad bank bi bila samo pika na i. Ko se kulise socialistične Potemkinove vasi podrejo.

  • Še ena preteča finančna megakataklizma; vse to so posledice radikalne deregulacije finančnega sektorja v 80. in 90. letih skladu z ljudomrzno in pogubno ideologijo neoliberalizma. Krivi so von Hayek, Friedman, Reagan in Thatcherica!

    • No, vidiš. S to tvojo trditvijo pa se na žalost strinja 90% Slovencev. Vsi nevedni, vsi, ki ne znajo gospodariti in ustvarjati in “jim država daje plače”.

      • Miro Germ

        VEČ EKONOMSKE SVOBODE v Sloveniji je nuja za več demokracije v državi je bila eno od ključnih ugotovitev na srečanju Act Tanka in je osnova za ureditev vseh ostalih relevantnih področij.

        Če so posamezniki odvisni od države, jih ta nagrajuje za pravilno obnašanje, kar pomeni, da ni pluralizma idej, pluralnih medijev, neodvisnosti sodstva…

      • Pavel: “jim država daje plače”

        Če jo daje tudi vam, je bolje, da molčite o vseh nevednih, ki ne znajo gospodariti in ustvarjati.

        • Dve skrajnosti:

          #1 Kdor prejema plačo iz državnega proračuna je 100% neto prejemnik proračunskega denarja (namreč davki ki mu jih odbijejo od plače se v proračun vrnejo ostanek pa je ravno tako “nahranjen iz proračuna)

          #2 Kdor se preživlja na trgu in ne trguje z državnimi podjetji je 100% neto vplačnik v državni proračun (vsi davki, ki jih plača se stekajo v državno blagajno)

          in

          #3 Tretji primer bi bil (ki ni skrajni bi bil ko bi #2 prodajal svoje delo tudi državnim firmam

          Kdo bi bil boljši gospodar #1 ali #2 ali #3?

          Npr.: V družini z otroci služijo starši, otroci pa so vzdrževani člani družine.

          Slovenija je kot družina, kjer služijo starši o tem kako se bo porabil denar pa odločajo otroci. 😉

          • Ja, Riki,
            v tej slovenski “družini” je vedno več “otrok”, ki odločajo o zaslužku “staršev” in porabljajo veliko več denarja kot ga “starši” zberejo na kup. Ko jim denarja zmanjka, si hodijo “otroci” sposojat še k sosedom in jih ne briga kaj dosti, kdo bo sposojeni denar vračal – zanje je pomembno samo to, da ga imajo zase dovolj.

        • Še en komunist iz Slovenske Komunistične Stranke, ki me želi utišati.

          • Vi se kar mirne duše širokoustite, saj menda ne spadate med nevedne, ki ne znajo ustvarjati in gospodariti 😀

      • Ne samo ti. S to trditvijo se strinjajo vsi izobraženi in socialno pravični ljudje na tem planetu.

        • Vse, kar reče samooklicani psihoterapevt, gotovo drži. V njegovem svetu.

    • Aja, zaradi njih je komunizem propadel.

      • Sigurno je neoliberalizem kriv, da je komunizem propadel.

    • Vlater spet lažeš. Krivi za tako stanje ste socialisti.

      Neoliberalizem je za vas le fiktivni krivec za vse slabo.

    • Lažnivec Valter. Ves čas lažeš.

      Krivdo za to krizo nosi ravno obratno – socialistični ukrepi in ne deregulacija, ki je nikoli ni bilo.

      Saj ne znaš niti povedati, kaj konkretno so deregulirali.

  • Dejstvo je, tu se pa z Valterjem strinjam, da je popolna sprostitev regulacije finančnega sektorja, ki se dogaja v centrih svetovne moči prav od 80. let naprej ( podprta z neoliberalno ideologijo), očiten vir velikih nestabilnosti in groženj s sesutjem sistemov globalnega kapitalizma.

    Pravzaprav bi moral biti zaskrbljen predvsem tisti, ki mu je pri srcu usoda svobodnega kapitalizma. To, kar se grejo na Wall Streetu in na podobnih lokacijah ni ustvarjanje nečesa realnega in potem prodajanje tega realnega, ampak trgovanje s fiktivnim. Umetno ustvarjenim in napihnjenim, da se steka kapital izvirajoč iz te fikcije v roke nekaterih. In to zelo redkih.

    To je kazino kapitalizem, ne pa ustvarjanje z delom rok in pameti. Od tega se na dolgi rok ne more živet.

    Po zdravi pameti bi sklepal, da bi bilo razne virtualne papirje brez kritja v realni vrednosti bilo potrebno finančnemu sektorju enostavno prepovedat. Za svojo denarno maso pa bi se države morale verjetno vrniti k kritju z zlatimi rezervami.

    To, se mi zdi, bi bila lahko vrnitev k solidnemu kapitalizmu. Ki bi bil stabilnejši in s perspektivo zanesljivega preživetja. Ker je kapitalizem sicer uspešnejši od vseh alternativ, ker iz človek povleče ustvarjalnost in prizadevnost, se bi mi to zdelo zaželjeno.

    • Dejstvo pa je, da se oba motita.

      To, da naj bi šlo za popolno sprostitev regulacije finančnega sektorja, je velika velika laž.

      Nobene deregulacije ni bilo – če praviš, da je bila – navedi konkretno, česa prej niso smeli, zdaj pa lahko počnejo.

      Dejstvo je, da regulacija ni deloval. Zadnjo krizo je povzročil socialistični ukrep – Community Reinvestment act.

    • IF še sedaj nisi konkretno navedel, kaj so deregulirali.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI