Novi glas: Uspešna predstavitev knjige o tržaškem umoru

Časnik 13.10.2016 0:02
 

V sredo, 5. oktobra 2016, se je nekaj po 18. uri zbralo res mnogo ljudi v prostorih Tržaškega knjižnega središča na predstavitvi knjige Martina Breclja Anatomija političnega zločina. Knjiga, ki je pravkar izšla pri tržaški založbi Mladika, natančno opisuje okoliščine in razne zgodovinske podatke in dejstva ob umoru zakoncev Stanka Vuka in Danice Tomažič ter njunega prijatelja Draga Zajca, ki se je zgodil 10. marca 1944 v stanovanju v Trstu, v ulici Rossetti št. 31, kjer sta zakonca prebivala. Čeprav je minilo ogromno let od tistega tragičnega dogodka, trojni umor še vedno razburja duhove, še posebno na Primorskem, kjer marsikdo ne priznava, da bi bili lahko krivci in izvajalci poboja člani Osvobodilne fronte oziroma pripadniki njene Varnostne obveščevalne službe (VOS).

Predstavitev knjige se je v TKS začela z uvodom urednice založbe Mladika Nadie Roncelli, ki je predstavila goste in pisatelja ter se opravičila za rahlo zamudo pri začetku večera. Nato je prisotne nagovoril zgodovinar Renato Podbersič, ki se je najprej zahvalil založbi Mladika za objavo tako kočljivega dela, in tudi piscu, saj je opravil ogromno raziskovalno delo, ki je marsikatero plat tistega zgodovinskega časa primerno osvetlil. Zgodovinar je pohvalil način in strokovno metodo, s katero se je Brecelj lotil opisovanja zločina, saj je do potankosti pregledal najrazličnejše gradivo, bodisi tisto, ki so ga nekateri že obravnavali, a tudi drugo gradivo, ki je bilo čisto nepoznano oziroma se ga niso lotili v zvezi s tem dogodkom (na primer najrazličnejši časopisni članki, ki so izhajali v periodičnem tisku tedaj). Po strokovni predstavitvi Renata Podbersiča je prišel na vrsto tudi zgodovinar Jože Pirjevec, ki je govoril o tedanjih časih in je poudaril, da se z izsledki Brecljeve knjige strinja, kajti verjame tudi takim zgodovinskim podatkom, ki jih izrečejo priče in ne le pisni dokumenti, saj se je ideja za knjigo rodila po izpovedi anonimne pričevalke, ki je spodbudila nadaljnje raziskave. Po Pirjevčevem mnenju ne bi bilo nič čudnega, če bi trojni zločin zakrivili partizanski krogi, saj so večkrat uporabljali take metode oz. likvidacije, da bi se rešili nezaželenih oseb. Pirjevec je poudaril, da je bilo po njegovem mnenju Osvobodilno gibanje najveličastnejša stvar slovenske zgodovine, za svoje cilje pa je večkrat uporabljalo skrajne stalinistične metode. Tretji je spregovoril avtor sam, ki je izpostavil razloge, ki so ga gnali, da je mnogo časa in energije namenil delu, ki naj bi pripomoglo k boljšemu razumevanju in razčlenjevanju naše bližnje zgodovine. Martin Brecelj je v skoraj tristo strani debeli knjigi objavil ogromno dokumentov in najrazličnejšega gradiva; vsi vodijo v isto smer oziroma, da so trojni uboj v ul. Rossetti 31 naročili in izpeljali pripadniki komunistov, saj jih je motilo, da bi Stanko Vuk, ki so ga malo prej okupatorji izpustili iz zapora, odšel v partizane in širil svoje ideje o krščanskem socializmu med njimi.

Več lahko preberete na noviglas.eu.

 
Značke:

12 komentarjev

  • Življenje Stanka Vuka bi si zaslužilo filmske ekranizacije.

  • Se pravi, da je anonimna priča (sedaj bi jo lahko gotovo obelodanili) spodbudila avtorja k raziskavi. Zbral je tako dobre dokaze, da je celo Pirjevec utihnil. O Stanku Vuku ne vem nič, če primerjam, da o Kocbeku vem nekaj malega.
    Pogrešam pa knjigo, kjer bi katoličan in klasični liberalec opisal kritično, zakaj je bilo pred 100 leti večino Slovencev krščanskih socialistov. Danes pa so socialisti. Kot je znano so vsi največji m

  • misleci klasičnega liberalizma dobro obvladali psihologijo človeka in množic. Zato so napisali evergreen temelje družbe in dobrega gospodarjenja.

    S čim se je ukvarjal Vuk? Je bil kulturnik, umetnik, družboslovec? Gospodar gotovo ni bil.

  • Če bi bil zraven na tej predstavitvi knjige, si glede na stališča verjetno ne bi mogel kaj, da ne bi Jožeta Pirjevca povprašal: ” A četudi so umorili Stanka Vuka, njegovo zaročenko in njunega gosta, so za vas ti morilci in naročniki še vedno fejst fantje?”

    Jožeta Pirjevca sicer kot zgodovinarja bolj cenim kot njegova kolega Boža Repeta in Ota Lutharja, ki sta vedno bila režimska in sta zagrizena do konca. Ga je pa težko razumeti tudi v toliko, ker je Pirjevčeva družina po koncu vojne bežala v Italijo pred režimom, ki so ga pripeljali partizani in bila celo ob družinsko premoženje. A je torej neka mazohistična črta v Pirjevčevi mentalni konstituciji?

    • Ja, to tudi jaz težko razumem 60 letnega soseda, ki mi je prodal denacionalizirano parcelo. Ko sem ga pred 8 leti spoznal, je imel grdega psa z imenom Tito. Sem se pohecal, a potem iz njegovega obnašanja spoznal, da je zagrizen komunist in da je psu dal ime iz čaščenja Tita. 😉 Njegova 80 letna mama je “zelo verna”. Njegovi bratje pa so v komunistično managerski liniji visoko splezali. Pa je dobil takoj vse nazaj kot največji upravičenec v kraju

  • Zdravko

    Osvobodilno gibanje najveličastnejša stvar slovenske zgodovine, za svoje cilje pa je večkrat uporabljalo skrajne stalinistične metode.
    ============
    Kaj ste mislili s tem, da je “celo Pirjevec utihnil”. Se mi zdi, da je zelo govoril. Ali bolje lapal.
    kateri pa so bili cilji, ki so jih s temi metodami zasledovali. V teh ciljih se zrcali “veličastnost stvari”. Ne moreš Pirjevca utišat, razen da ga zbrcaš ven iz dvorane. Zakaj so ga sploh vabili.

    • Mislil sem, da je priznal, da je Vos (komunisti) ubila te tri žrtve. Ni bevskal glede tega. Sicer tudi jaz Pirjevca težko prenašam, kot pasje ščene je.

  • Zdravko

    Zaradi takih stvari pa so zavezniki zbrcali ven partizane iz Trsta. Takih “akcij” je bilo še veliko.

    • Tudi drugače bi jih spodili. Zaradi velike geostrateške ločnice. Nenazadnje je Churchill v znamenitem govoru že 1945 oznanil železno zaveso, ki se je sputila od Baltika do Trsta. In jugoslovanski osvoboditelji Trsta ( v bistvu je bilo več dalmatinskih in črnogorskih partizanskih enot kot slovenskih) so bili zanj tedaj že druga stran železne zavese.

      Sicer pa škoda, da sta se s pavlom tako divje in neprimerno zagnala v Jožeta Pirjevca. En človek je bil, upravičeno ali neupravičeno, že pred sodiščem zaradi podobnega početja. Mislim, da od tod tudi jasen zadržek v sporočilu gospe Puhar.

  • Alenka Puhar

    Preden se komentatorji zgubijo v prerekanju o pretežno obrobnih zadevah: Knjiga Anatomija političnega zločina je odlična, avtor zasluži iskrene in spoštljive čestitke, vseh skoraj tristo strani pa pozorne bralce!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI