Film v sramoto sodišču in skupnosti ter v zadoščenje Martinu Uherniku

Časnik 13.10.2016 0:03
 
Prizor iz filma Sramota

Prizor iz filma Sramota

Te dni po Sloveniji potuje igrano dokumentarni film Sramota, ki prikazuje tragično zgodbo družine Uhernik in po krivici zaprtega Martina Uhernika. Martin Uhernik je osem let po krivici preživel v zaporu, leta 1975 obsojen za umor soseda Jakoba Luzarja, ki ga ni zagrešil. Uhernika so obsodili na osem let zaporne kazni, ženo Ano pa na dve leti zapora zaradi pomoči pri umoru. Ano Uhernik so leto pozneje na višjem sodišču oprostili, možu pa kazen zvišali na deset let. Po prestani kazni se je od leta 1983 dolga leta boril s sodnimi mlini, da bi dokazal svojo nedolžnost. Po 32-ih letih je dosegel oprostilno sodbo in odškodnino, za sodno napako se mu je opravičil tudi tedanji minister za pravosodje Lovro Šturm.

Film Sramota so pod režijsko taktirko Borisa Jurjaševiča ustvarili igralci treh dolenjskih društev Vesel teater Dolenjske toplice, Dober dan teater Prečna in Teater Otočec. Premiere v Novem mestu se je udeležil tudi Martin Uhernik z družino, ki je polni dvorani KC Janeza Trdine dejal: “Mogoče po ogledu tega filma tudi vi razumete, kakšno trpljenje sem dal skozi. Ne le jaz, celotna moja družina. Bil sem na Dobu. Skoraj osem let sem bil zaprt in marsikaj sem doživel. Vsa ta leta so me držali v zaporu … Srečno sem prišel domov, pozabil pa ne bom nikoli. Nikoli!” Sin Martin je povedal, da mu je bilo najbolj hudo, ker so ju želeli s sestro Marinko ločiti. Marinka, ki je moral pri 15. letih od doma za delom, je na premieri povedala: “Ni bilo niti za položnice. Morala sem prekiniti šolanje in se zaposliti v bolnišnici. V njihovi pralnici, da smo imeli vsaj za najnujnejše. To, kar smo doživljali, ni za privoščiti. Ni ga človeka na tem svetu, ga ni.” Nad vso družino je visela stigma očeta v zaporu, očeta oz. moža “morilca”.

Prizor iz filma Sramota.

Prizor iz filma Sramota.

Scenarist filma Zdenko Kodrič je na premieri povedal, da so se lahko pri pripravi filma oprli na sodno gradivo sodišča v Novem mestu, sodelovali so tudi odvetniki in novinarji iz tistega časa. Kodrič je še omenil, da je bilo v celotno zgodbo vključenih okrog 250 ljudi, sam je pripravil spisek stotih, ki jih je želel posneti, trideset jih je umrlo, petindvajset pristalo na sodelovanje, polovica vprašanih pa je sodelovanje odklonila. Scenarist je molk označil z naslovom filma.

Kdo je umoril Jakoba Luzarja 12. avgusta 1974 še danes ni znano. Znano je, da je sodni sistem kruto zaznamoval življenje družine Uhernik in da je Martin Uhernik opral svoje ime. Za sodni sistem v tem primeru to ni mogoče trditi, saj ni obnovilo preiskave umora niti določila osebne odgovornosti za sodno zmoto. Film Sramota si še vedno lahko ogledate, kje in kdaj izveste na spletni strani sramota.si.

 
Značke:

3 komentarji

  • Ena izmed milijonov krivic komunističnega sodstva. Zadnjič v omizju tudi šolani pravniki niso vedeli za razliko med “vladavino prava” in “pravno državo”. Pravna država ščiti sebe, svoj interes, svojo birokracijo in, kot v romanu Proces piše Kafka, v svojem kolesju lomi nedolžne individuume. Vladavina prava že v osnovi ščiti osebo nasproti hegemonom (množici, korporaciji, Državi).

    • “Ena izmed milijonov krivic komunističnega sodstva.”

      Tu pa komunizem res ni imel nič zraven. Gre perprosto za sodno zmoto, katere primere poznamo tudi v nekomunističnih državah. Neka raziskava v ZDA je npr. prišla do zaključka, da je 4% obsojencev na smrt v ZDA dejansko nedolžnih.

      Npr. primer Johnnyja Garretta, ki je bil obsojen na smrt in leta 1992 tudi usmrčen, ker naj bi posilil in ubil neko nuno. Leta 2004 so pa na podlagi testa DNK, ki pač v času sojenja še ni bil mogoč, ugotovili, da je bil nedolžen in da je tisto nuno umoril nekdo drug. In podobnih primerov je ogromno, ko so ljudje bili dolga leta zaprti zaradi hudih kaznivih dejanj, na podlagi kasnejših DNK analiz ter drugih dokazov pa potem bili oproščeni.

      “Zadnjič v omizju tudi šolani pravniki niso vedeli za razliko med “vladavino prava” in “pravno državo”.”

      Razlike med vladavino prava (Rule of law v ang.) in pravno državo dejansko ni. Vladavina prava je izraz, ki je značilen za common law pravne sisteme, medtem ko v t.i. rimsko-germanskih pravnih sistemih poznamo izraz pravna država (Rechtsstaat v nem. oz. Legal State v ang.). V obeh primerih gre za pravni koncept, ki naj bi posameznika in njegovo dostojanstvo ščitil pred državno oblastjo.

  • slovencsm

    Za vladavino prava sta potrebna dva pogoja: moralno pokončni in strokovno neodvisni pravniki. V prejšnjem sistemu so pravnike vzgojili v ljudi, kjer morale ni in kjer mora strokovna neodvisnost biti sluga politični pripadnosti.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI