D. Mezeg, Nova24tv.si: Tako brutalno se je Tito od Stalina učil ovajati in ubijati svoje prijatelje

Časnik 13.10.2016 9:13
 

Mnogi Slovenci imajo Tita še vedno za junaka, čeprav zgodovinski in arheološki viri pričajo o njegovih zločinih, ki jih je zagrešil v času svoje diktature. V zadnjih letih pa na dan prihajajo tudi skrivni podatki iz moskovskih arhivov, ki navajajo, da se je kot krvnik proslavil že pred vojno v Moskvi.

Dokumenti iz ruskega državnega arhiva o predvojnem življenju Josipa Broza Tita so bili do nedavnega širši slovenski javnosti nepoznani, že pred nekaj leti pa jih je združil v knjižno delo TITOVA SKRIVNOSTNA LETA V MOSKVI 1935–1940 avtor Silvin Eiletz. Ta dokumentacija je izrednega pomena, zato ker razkriva, da je Tito v Moskvi postal pravi ubijalski stroj, torej še pred svetovno vojno tragedijo. Tedanja sovjetska prestolnica je sicer slovela kot šola za mnoge jugoslovanske komuniste, kjer so se učili največjih podlosti za vzpostavitev revolucije in krvav prevzem oblasti. Ob tem je vredno omeniti, da je NKVD pomagala “okronati” poznejšega vrhovnega krvnika jugoslovanskih narodov.

Titova “režimska dresura” v Moskvi

Po znanih dokumentih je Josip Broz februarja 1935 v Moskvi postal referent na sekretariatu za Balkan v Kominterni (komunistična internacionala). Tedaj je tudi doživel svojo “hevreko” – kako se samoustoličiti na jugoslovanskem prestolu. Kot sredstvo si je izbral NKVD, torej sovjetsko tajno policijo. V sklopu svojih tovrstnih prizadevanj se je večkrat srečal z nekaterimi vidnimi predstavniki omenjene organizacije ter jih je informiral predvsem o karakteristikah svojih jugoslovanskih režimskih tovarišev. Tako so se obenem izpolnile tudi njegove želje, o katerih so sanjali mnogi jugoslovanski komunisti – služiti Sovjetski zvezi.

Tito je bil izdajalec že od samega začetka

Vir navaja, da je poznejši diktator izdajal svoje partijske kolege, in sicer tako, da je Sovjetom podajal negativno mnenje o njih, po čemer so sledile številne aretacije in uboji. Nekateri drugi viri sicer navajajo, da so bile negativne karakteristike pravzaprav izsiljene s sovjetske strani z namenom doseganja boljševiške discipline, pred katero je vodstvo KPJ klonilo, vendar pa je Tito nekoč sam pomenljivo zapisal: “Če je potrebno, da predam karakteristiko še o kom drugem, katerega tukaj nisem omenil, prosim, da se me spomni.” Te besede razblinijo vsakršen dvom, ali je šlo za prisilo ali pa predvsem za prostovoljno izbiro. Tako gre sklepati, da v pisanje teh karakteristik ni bil prisiljen, temveč se je pri Stalinovi tajni policiji udinjal kot “volonter”.

Tito in Kardelj vedela za večino zaprtih Jugoslovanov

Oba omenjena poznejša prominentna komunistična povzpetnika sta precej dobro poznala Jugoslovane, zaprte v sovjetskih ječah, za kar sta sovjetsko oblast celo hvalila, saj so bili zanju ti politični zaporniki precej neugodni – imenovala sta jih “frakcionaši”. Tako sta “svojo partijo” že v Moskvi očistila “režimsko oporečnih”, saj naj bi “škodljivo delovali in zavirali razvoj in boljševizacijo KPJ”. Tito se je tako tudi znebil vidnejših članov tedanje domače komunistične partije, vključno z vodjo Milanom Gorkićem, ki mu je sploh omogočil bivanje v Moskvi. Tito pa je na dobroto odgovoril s klevetami, da naj bi bil Gorkić škodljivec in sovražnik.

Tito – samooklicani vodja KPJ v boju za svojo ideološko brezmadežnost

Znano je, da je v Parizu tedaj obstajala konkurenčna partija, ki pa za glavno mesto v KPJ ni podpirala Tita, marveč Petka Miletića, zato je pomoč znova poiskal pri NKVD. Tito je želel biti viden kot nekdo, ki rešuje partijo pred propadom, razpolaga s kadri, daje direktive, in da je pri tem delovanju povsem suveren, kot bi imel že tedaj največjo avtoriteto. Vendar pa ni imel nobenega mandata s strani Kominterne, marveč si je sam prisvojil avtoriteto in se oklical za začasnega voditelja KPJ, a so ga v Moskvi kaj hitro opozorili na to, da je tudi on navaden “frakcionaš” in da ga ne vidijo kot osrednjega voditelja KPJ. Tito je bil zaradi tega zelo osramočen.

Več lahko preberete na nova24tv.si.

 
Značke:

14 komentarjev

  • To so že 15 let znane informacije. Silvin Eiletz je opravil izvrstno delo, sam. Avtor bi lahko vsaj dodal nekaj takih Titovih umorov iz Španije, kar je kasneje prišlo ven.
    Iz tega vidimo, da je bila Partija samo Mafija iz številnih mafijskih klanov. Neka diabolična popolnost zla, negativne selekcije, kulture strahu, sovraštva, zavisti in prezira. Ma kakšni tovariši neki, prej psihopatski roboti.

    • Kako si razlagaš, da to Titovih pristašev, te informacije ne premaknejo niti za milimeter?

      Nekdo, ki je očitno spletkaril, ovajal, pošiljal množico ljudi, domnevnih svojih političnih prijateljev v smrt, da si je prek trupel ( dobesedno) zgradil vrhunsko politično karijero …

      In četudi vejo, se ne premaknejo. Vsaka anketa bo pokazala, da je za okoli 2/3 Slovencev Tito velik pozitivec. Nekateri ga še naprej častijo kot preroka, svetnika ali skoraj neko božanstvo.

      V čem je problem? Ne verjamejo tem informacijam? Ne pridejo do njih? Jim ostaja junak, četudi se zavedajo, da je bil kverulant, izdajalec prijateljev in veliki morilec? Kako je to možno?

      • Kako? S Fritzlom in njegovimi hčerkami. Globoke čustvene zlorabe. Nezmožnost distance in razmišljanja. Kompletno zasužnjene “osebe”, kloni.
        Sej se ta vzorec še kam drugam preslika. Na razne člane mafije in kolektivov. Ljudje enostavno ne zmorejo individualne identitete. Do konca branijo naše.

      • Večina ljudi kaj dosti ne razmišlja. Važno, da imajo šolstvo in zdravstvo zastonj in da jim je to Tito zrihtal. Štekaš? Gre za male parazitske interese in deloma vsak državljan Slovenije to zlo danes podpira.

        • Ne moreš zlo, kot ga ti opredeljuš in zlo, o katerem pričuje članek, primerjati. To zadnje so strahotni zločini. Nobenemu iz slovenske poosamosvojitvene garniture, tudi Kučanu ne,kaj podobnega na srečo ne moreš očitati.

        • Če je to res da večina ljudi dosti ne razmišlja, kot praviš, potem so vzrok lahko čustvene zlorabe ki jih omenjaš.
          To pomeni da smo praktično cela povojna generacija “izgubljena”, seveda z izjemami.
          V tem tiči odgovor, zakaj je tako veliko ljudi zavedenih in zlahka verjamemo/jo pravljicam, ki nam jih predvajajo.

      • Zakaj ga mnogi še vedno častijo?

        Odgovor je preprost. Glavni mediji ga preko čaščenja NOB še vedno promovirajo, v šolah se še vedno učijo, kako so nas partizani, na čelu katerih je bil, osvobodili. Kontinuitetni politiki ga še vedno slavijo (oni upravičeno, saj so z njegovo pomočjo deležni privilegijev) in mnogi jim nekritično sledijo, kot lahko opazimo na volitvah.

        Preprosto še nismo prelomili s preteklostjo. Mi smo žal še vedno v njej.

  • Podobna usoda kot Milana Gorkića je kasneje doletela vodilnega in prodornega hrvaškega komunista Andrijo Hebranga. Gotovo je imel Tito prste vmes.

    Jaz bi se skoraj upal stavit, da sta medvojno smrt Toneta Tomšiča posredno in namerno zakrivila Kardelj in Kidrič ( tu najbrž Tito ni bil soudeležen), da bi se znebila mnogo bolj priljubljenega in moralnega konkurenta.

    Grozni ljudje. Obenem je pa Tito imel velik osebni šarm. Pogled, ki je po lastnih pričanjih slednjega, “hipnotiziral” celo samega Churchilla. Ne samo njega. Tudi z Elizabeto drugo smo ga videli kasneje kot da gre za dva prijateljska monarha. Tudi z ameriškimi predsedniki. Ki so ga podpirali, kot da bi bil velik demokrat. Demonski šarm, očitno.

    • Psihopati imajo šarm. Nanje se cel roj muh napopa.
      Tudi Tomaža Godca so se v Bohinju tako znebili in Prežihovega Voranca, ki naj bi bil prvi človek slovenske KP. Na srečo je bil samo v Gestapo zaporu v Celovcu.
      Ne vem imena katerega Yugo komunista je likvidiral v Španiji. Kaj praviš na govorice, da je NKDV Broza likvidirala in ga nadomestila s poljskim Židom, ki je izvrstno govoril nemško in igral klavir.

      • Za Tomaža Godca prvič slišim. Za usodo Prežihovega Voranca vem. Njegova literatura kaže, da bi bil lahko spodoben levičarski voditelj, za razliko od psihopatskih totalitarcev.

        Josip Broz je sicer hodil v austroogrske šole in bil precej časa na Dunaju. Znanje nemščine bi lahko imelo to osnovo. Za klavir ne vem. Malo čudi zelo austro-operetni kulturni okus Tita. Precej neavantgradno neproletarski. Predvsem pa mene čudi nenavaden naglas Tita. To, kar je govoril ni običajna hrvaščina ( še manj srbščina). Niti zagorski dialekt. Mogoče je to sicer razložiti z dolgo odsotnostjo iz domovine. Vseeno čudno. Ne izključujem tvoje ali podobne teorije Titovega porekla.

  • Ne vem, čemu se tu gre čuditi. Tito je bil seveda idealiziran zaradi nekih njegovih zaslug ali značilnosti, ki so pač bile dojete kot nekaj pozitivnega, vse ostalo se je pač spregledalo. Saj tudi Hitlerju je sledila dejansko celotna Nemčija in če bi zmagal vojno, bi bil verjetno še danes junak. 🙂

    Ta fenomen je lahko na tem potralu, na katerem je večina vernih, preprosto pojasniti. Poglejte samo krščanskega Boga. Po krščanskem izročilu je kot stvarnik vsega nujno ustvaril tudi bolezni, trpljenje, smrt in vse ostalo, kar ljudje dojemamo kot zlo, hkrati ga pa še vedno dojemate kot vir ljubezni. Podobna nelogičnost kot v primeru Tita. 🙂

    • O sancta simplicitas!

    • Pri Bogu ni nelogičnosti, pri Titu so.

      Samo ti ne razumeš osnov, ker nisi dovolj inteligenten. Zato pa si ateist.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI