Denacionalizacija kot blagoslov ali prekletstvo

Ivan Kukar 12.10.2016 6:40
 

ljubljanska stolnicaBesedi »denacionalizacija« in »denacionalizacijski upravičenci« povzročata pri veliki večini Slovencev izjemno negativen čustveni odziv. Tako zelo intenzivno alergijsko reakcijo, da sploh ne pride do možnosti racionalne razprave. Razlogi za to v veliki meri izvirajo iz nepredelanih in zagnojenih travm preteklih generacij, s katerimi smo na nezavedni ravni dobesedno prepojeni. Ravno zaradi tega postkomunistična elita tako zelo uspešno zlorablja denacionalizacijo kot eno izmed najuspešnejših orodij v ideološkem zaslepljevanju in manipuliranju javnosti. Zgolj kot zanimivost naj navedem, da je več kot pomenljivo, da so denacionalizacijski upravičenci, ki so bili v 90. letih preteklega stoletja blizu postkomunistični eliti, običajno po hitrem postopku in brez kakršnega koli pompa in težav dobili vrnjeno premoženje, nekateri »drugi« pa se uporabljajo kot strelovod za nepredelane travme in frustracije slovenskega ljudstva.

Neizmerna škoda je, da na pomladni strani nismo niti sami med seboj sposobni opraviti sproščene, iskrene, racionalne in konstruktivne razprave o procesu denacionalizacije. Ravno tako kot nacionalizacija, je bila tudi denacionalizacija, politična odločitev. Kakšni so bili motivi in cilji za nacionalizacijo nam je več ali manj jasno. Odkrito povedano pa mi ni najbolj jasno, kakšni so bili resnični razlogi in družbeni cilji slovenskega modela denacionalizacije. Soglašam, da je bil eden glavnih ciljev tega projekta odprava krivic v zvezi z anti-civilizacijskimi ravnanji komunistične elite. Toda ponovna vzpostavitev »pravičnosti« je po tako dramatičnem dogajanju in po več desetletjih karence že po naravi stvari skoraj misija nemogoče. Nekoliko bolj realistična naloga bi bilo blaženje posledic barbarskega nasilja komunistične elite in vzpostavitev poštenega pravnega, ekonomskega in socialnega okolja ter učinkovitih demokratičnih mehanizmov v naši ljubi domovini. Koliko je denacionalizacija k uresničitvi prej navedenih ciljev prispevala? Po moji oceni zelo malo. Glede na ekonomski vložek bistveno premalo. Pravni nasledniki den. upravičencev so izjemno raznovrstna druščina. Za večino njih je značilno, da nimajo takšnega podjetniškega daru, kot njihovi predniki, ki so akumulirali ali podedovali in ohranjali to premoženje. Poleg tega je nekaj resnice tudi v »levičarskih« razmišljanjih o problematičnosti ekstremno velikih premoženj iz časa pred drugo svetovno vojno – Kraljevina SHS ni bila ravno približek »nebeški državi«. Slednje niti pod razno ne opravičuje medvojnih in povojnih grozodejstev anti-civilizacijske narave, hkrati pa je zelo naivno ali pa manipulativno idealistično opisovanje predvojnega obdobja in recidivi v to obdobje.

Živimo namreč leta 2016. Roko na srce, tudi krivičnost oziroma pravičnost predvojne slovenske (in jugoslovanske družbe) si zasluži bolj objektivnega ovrednotenja in predpostavlja predpogoj za obstanek in razvoj Slovencev. Ker nobena od šestih generacij, rojenih po uveljavitvi Zakona o odpravi tlačanstva (1848), ni ozavestila in ponotranjila sprememb, ki jih je prinesla zemljiška odveza, smo na podzavestni kolektivni ravni še vedno ujeti v nekatere krute postfevdalne čustvene in miselne vzorce, ki so po toliko generacijah tako globoko zakopani, da jih zelo težko prepoznavamo. Še posebej, ker je bil primarni cilj vsake od teh generacij ohranjanje statusa quo, čeprav se je svet v tem času dramatično spreminjal. Komunistična oblast pa je navedene rane še dodatno zagnojila in nato z desetimi povoji prekrila. Ker pa se z denacionalizacijo obravnava premoženje iz oddaljene preteklosti, ki je povezana z nepredelanimi kolektivnimi, družinskimi in osebnimi travmami, začne kolektivna in tudi individualna zavest ob takšnih spominih nenadzorovano in iracionalno bruhati. Z vidika nepredelanih preteklih kolektivnih, družinskih in osebnih travm lažje razumemo aktualno solidarnost znotraj posameznih »stanov« oziroma med »našimi«, oportunizem kot prevladujoči modus vivendi, občo sprejemljivost ekstremnih oblik družbene neprehodnosti oziroma nemobilnosti, nepotizem, patološko oklepanje staršev na otroke in patološko pričakovanje otrok glede zaščite v okviru našega »grunta«, izgon in stigmatiziranje drugače razmišljujočih, zelo nezdrav in ambivalenten odnos do dela in do svobodne podjetniške iniciative, nezdrav odnos do premoženja, egocentrizem in egoizem ter zaplankanost, … V tem pogledu se na kolektivni (in tudi rodovni) ravni vedemo podobno kot žrtve zelo grobega nasilja v otroštvu in se običajno sploh ne zavedamo, zakaj tako reagiramo, ter da pogosto zamenjujemo žrtev s storilcem in obratno. Na žalost Slovenci še vedno med seboj na podzavestni ravni komuniciramo in smo enako (oziroma še bistveno bolj) kruti, kot da leta 1848 ne bi bil uveljavljen Zakona o odpravi tlačanstva. Brez soočanja s polpreteklo in tudi preteklo zgodovino, se bomo zelo težko spoprijemali z izzivi prihodnosti – na žalost bomo tudi zaradi globalnih trendov znova padli v podobno spiralo, kot smo ji bili priča v drugi polovici 19. stoletja, ko so bili naši predniki zaslepljeni od formalnega egalitarizma in lažnega blagostanja kot posledic zemljiške odveze ter ohranjanja fevdalnih vzorcev razmišljanja in vse večjih razlik v družbi ter turbulentnega globalnega dogajanja.

Slovenija na žalost (kljub skoraj zaključeni denacionalizaciji) zaradi denacionalizacije ni postala nič bolj vitalna, niti nič bolj propulzivna družba. Vrnjeno premoženje oziroma odškodnine so predstavljale premoženjski obliž nekaterim redkim družinam in jim omogočile mirno in eksistenčno varno življenje, ni pa to imelo za posledico omembe vrednih družbenih premikov. Denacionalizacija je v določenih primerih na individualni oziroma družinski ravni odpravila krivice komunističnega anti-civilizacijskega projekta, na družbeni ravni pa na žalost ni povzročila omembe vrednih premikov. Večina slovenskih prizadetih družin pa ni dobila nobene (ali skoraj nobene) premoženjske kompenzacije za utrpljeno škodo kot posledico anti-civilizacijske norije komunistov, kar je tudi razlog, da tudi večina »pomladnih« Slovencev ne mara denacionalizacijskih upravičencev.

Glede odškodnin zaradi nemožnosti uporabe vrnjenega premoženja pa bom zelo jasno in nedvoumno zapisal: Če so država in njeni sateliti še 15 ali 20 let po uvedbi denacionalizacije neupravičeno uporabljali in »gospodarili« s premoženjem, ki je bilo vrnjeno v naravi upravičencem, bi moralo biti vsakemu poštenemu, civiliziranemu in umsko zdravemu človeku samoumevno, da mora vsak takšen zavezanec za čas neutemeljene uporabe premoženja upravičencu povrniti izgubo prihodkov oziroma realno škodo zaradi nezmožnosti uporabe tega premoženja v tako dolgem obdobju. Seveda pa je bistvo problem v tem, ker je na državo prisesana elita ves ta čas omogočala »svojim«, da so lahko to premoženje skoraj brezplačno uporabljali, sedaj pa moramo državljani plačati upravičencem odmeno zaradi nemožnosti uporabe po koliko toliko realnih vrednostih. Če bi država in njeni sateliti takoj vrnili premoženje, ki bi ga morali vrniti, sploh ne bi bilo podlage za odškodnine zaradi nemožnosti uporabe tega premoženja. Ravno tako davkoplačevalci ne bi bili prav nič oškodovani, če bi država v tem obdobju dolgotrajnega zadrževanja premoženja z njim »vsaj minimalno skrbno gospodarila«, saj bi bili v tem primeru prihodki od takšnega gospodarjenja ekvivalentni odškodnini zaradi nemožnosti uporabe. Zato v dani situaciji ni prav nobenega razloga, da Katoliška Cerkev skoraj-da-ne nastopa s pozicije, kot da mora imeti slabo vest, ker zahteva povračilo škode zaradi nemožnosti uporabe svojega nezakonito odvzetega in zadrževanega premoženja. Osebnostno zdrava drža v takšni situaciji je: »Tisti, ki mi je s svojimi ravnanji povzročil škodo, jo je dolžan povrniti, nato pa naj javnost z odgovornimi razčisti, kdo in zakaj je odgovoren za nastanek takšne škode. Moja dolžnost pa je, da bom s tem premoženjem odgovorno in pošteno gospodaril. Zato ne rabim imeti pred nikomer prav nobene slabe vesti!«

Seveda pa bo širša javnost takšno držo Cerkve začela sprejemati kot legitimno šele tedaj, ko bo kritična masa Slovencev, ki živijo od svojega dela (ne pa od socialnih in kapitalskih transferjev in pomoči), prepoznala v Katoliški Cerkvi tisto silo, ki stremi k vzpostavitvi bazične pravičnosti v slovenski družbi in katera umešča delo kot temeljno družbeno vrednoto. Vsi tisti, ki živijo od socialnih in kapitalskih transferjev, so namreč tako močno interesno obremenjeni z ohranjanjem obstoječih in pridobivanjem novih privilegijev, da po naravi stvari ne morejo predstavljati vitalnega temelja za prihodnost družbe, temveč so to lahko zgolj tisti, ki delajo in ustvarjajo ter tvegajo. Tudi tako močna obča sprejetost socialnih in kapitalskih transferjev znotraj slovenske družbe (in s tem povezani privilegiji) so dodaten indikator, da podzavestno še vedno plavamo v postfevdalni miselnosti, ki je bila še dodatno patološko modificirana s 45 leti socializma. Ker pa tudi večina katoličanov še vedno ni doumela, da je bil jeseni 1848 uveljavljen Zakon o odpravi tlačanstva in da se bi zaradi tega moral naš pogled na svet v marsičem spremeniti, poslušam tudi od številnih slovenskih katoličanov populistične nebuloze glede neprimernosti oziroma celo škodljivosti tovrstnih odškodninskih zahtevkov Cerkve nasproti državi in njenim satelitom. Povrh vsega pa tovrstno pavšalno »pametovanje« štejem kot hinavsko, saj takšni populistični katoličani praviloma v praksi niti pod razno niso prav nič radodarni, ko nanese pogovor na zagotavljanje sredstev za potrebe delovanja Cerkve iz njihovega žepa. Za mene sploh ni vprašanje, ali je prav, da Cerkev zahteva odškodnino zaradi nemožnosti uporabe od 7. 12. 1991 dalje, temveč ali bo tako pridobljena sredstva ustrezno in racionalno uporabljala. Premoženje samo po sebi ni ne blagoslov, niti prekletstvo, temveč je navedeno odvisno od načina in smotra njegove uporabe.

Opomba: Avtor tega prispevka nisem nikoli zastopal ali svetoval ali bil kakorkoli drugače udeležen v postopkih v zvezi z denacionalizacijo premoženja Katoliške Cerkve ali njenih pravnih oseb, zato sem s tega vidika popolnoma interesno neobremenjen.

 
Značke:

75 komentarjev

  • Odličen članek. Preboj. Ena velika stopnica napredka. Čustveno zlorabljeni otroci rabijo fevde, ne priznavajo odprave fevdalizma v let 1848. Ampak branijo svoj klan, svojega gospodovalca slepo.

    • Ena sam popravek bi dal avtorju, moje mnenje:
      ” ideološkem zaslepljevanju “..
      Ne gre toliko za neposredno vstavljanje idej v glave klonov (Slovencev). V prvi vrsti gre za čustveno manipuliranje, ki ga izvajata dve “novorazredni kliki”, ki si navidezno nasprotujeta. V resnici obe skupaj v socializmu vzdržujeta 85% Slovencev=klonov socialističnega kolektiva.

      • pavel: “… V resnici obe skupaj v socializmu vzdržujeta 85% Slovencev=klonov socialističnega kolektiva.”
        ========================

        A nisi nekje drugje napisal, da je Slovencev socialistov za 2 milijona?

  • Pavel kaj bi rad povedal,kaj definiraš s svojim prispevkom,uprabi razumljive izraze za svoje razmišljanje!Ali je tvoja ugotovitev “kar nekaj”?Kaj imajo skupnega čustveno
    zlorabljeni otroci skupnega z denacionalizacijo in rabijo svoje fevde!Dobro premisli!

    • Preden spet groziš preberi originalni tekst. Notri je podobno napisano kar jaz govorim. Če ne razumeš, raje koga vprašaj, da ti razloži. Misleč človek lahko svobodno razmišlja. Čustveno zlirabljeni otroci in odrasli pa ne morejo razmišljati. Vodi jih firer, politkomisar, s čustveno manipulacijo. Še enkrat, preberite tekst, pa boste lažje razumeli, zakaj večino Slovencev, vključno z vso “desnico” podpira socializem.

  • Sarkazem

    Tudi meni je članek pojasnil marsikaj. Kljub klasični izobrazbi imam luknje v poznavanju zgodovine. Za zmagoslavje revolucije je bilo potrebno hudo sovražno vzdušje pri nas med obema vojnama v jugokraljevini. Ker sem se začel šolati kmalu po koncu ww2, bi mi o tem lahko starši marsikaj povedali pa mi verjetno niso upali, da ne bi otrok kaj izčvekal. Sam sem se prikopal do zmotnega spoznanja, ki sem ga gojil še dolgo po osamosvojitvi. Da se je namreč s pomočjo revolucije, Jugoslavije in Sovjetske zveze oblasti polastila klika nekaj stotih ali tisočev v Rusiji izšolanih komunistov, ki so le s pomočjo Jugoslavije in vzhodnega bloka obdržali oblast do osamosvojitve, ki naj bi prinesla demokracijo zahodnega tipa. Šele zadnja leta mi postaja jasno, da je bila zaradi neznanih vzrokov podpora ljudi naši avtohtoni revoluciji zelo velika. Sicer ne bi bilo mogoče, da je sosed ovajal ali ubijal soseda, da so med vojno tako uspešno izvajali teror po vsej Sloveniji, po vojni pa masovne poboje in njihovo skrivanje. Še danes komuniste podpira več kot polovica prebivalstva, vzroki pa segajo še dalj kot sem si jaz mislil, tja do leta 1848, ko je bil uveljavljen zakon o odpravi tlačanstva in zemljiški odvezi, kot nam je razložil avtor. Izgleda, da se je takrat začela frustracija, ki je razdelila Slovence in povzročila tragične napake, kot je vključitev v Jugoslavijo in balkanizacijo ter revolucijo. Posledica je bestialnost povojnih pobojev, ki še danes ne more doživeti svoje katarze, kot nam pričajo protesti zveze borcev ob pokopih žrtev Hude jame in Krimskega brezna. Hvala avtorju za ta pojasnila!

    • Tudi sam sem do pred 2 let razmišljal, da je šlo za cca 1.000 komunistov, ki so po triumfu potegnili v sistem cca 100.000 navdušencev. Lahko bi rekli, da je bilo okrog leta 1985 okrog pol milijona Slovencev do 1 mio Slovencev razpenjenih nad bedo socializma. A v zadnjih mesecih spoznavam, da so Slovenci razen redkih izjem enoumna socialistična čreda.

  • Anton Urankar

    Zakon o vrnitvi premoženja, ki smo ga sprejeli po osamosvojitvi, je vrnil pravim lastnikom nezakonito odvzeto premoženje. Če ga država ni hotela vrniti, ga je tako rekoč najela in spregledala, da bo morala plačati najemnino. Čas je dozorel, naj jo poravna!
    Cerkev bo s svojim premoženjem bolje gospodarila! Tisti dvoličneži, ki oporekajo odškodnini, spregledajo, da smo morali že s 4 milijardami pokriti bančno luknjo. Izkopala jo je država! Cerkev je skromna, država je razsipna in ne zna, ali pa noče pametno gospodariti.

    • slovencsm

      Z vsem se strinjam le glede tega, da je Cerkev pri nas skromna, bi lahko razpravljali. Torej denacionalizacija se mora izpeljati ker je to dolžnost države do lastnikov neupravičeno odvzete lastnine.
      Glede slovenske cerkve in njenega upravljanja z denarjem pa imam veliko pomislekov. Malo poznam ustroj oz. organizacijo, lahko smo videli nekaj zelo slabih in tveganih investicij medtem ko se veliko duhovnikov na terenu bori za vsak cent. Cerkev sama ne zna z denarjem niti nima za to usposobljenih ljudi. V današnjem svetu se še laiki, ki se nekaj ukvarjamo s financami, komaj znajdemo med vsemi finančnimi instrumenti. Že zdavnaj je minil čas, ko si imel le dve možnosti: banka ali domače nogavice.

      Zato bi bilo smotrno, da cerkev vse nepremičnine, ki jih res ne potrebuje, raje proda ali podari (vsaj stroškov ne bo z njimi in slabega ugleda gospodarjenja). Denar naj potem naloži na manj tvegane sklade in obveznice. S tem naj potem razpolaga ter podpira župnije in druge ustanove.

      Predvsem pa je nujno, da se loči od materializma. namreč to je eden pomembnih razlogov, ki jo oddaljujejo od pravega poslanstva kot tudi od ljudi. Cerkev mora iti med ljudi.

      • Zelo dobro si napisal. Kaj misliš “stran od materializma”?

        • slovencsm

          Cerkev se je začela preveč posvečati materialnim stvarem. Recimo ljubljanska nadškofija ima ekonoma duhovnika. Potem ima podjetje Metropolitana, kjer je direktor zopet duhovnik. Da ne naštevam naprej postane hitro jasno, da se veliko duhovnikov, ki bi se morali razdajati za ljudi, razdajajo za finančne aktivnosti škofije. Takšne stvari naj dajo voditi laiku, ki mora imeti jasne cilje – naložbe v čim varnejše sklade ali še bolje obveznice. Deleže v podjetjih naj prodajo. Prav tako naj se umaknejo iz vseh poslovnih dejavnosti v podjetjih.
          V župnijah naj finančne in gospodarske stvari prepustijo laikom. Ponekod to že lepo deluje. Duhovniki pa naj grejo med ljudi. Škofije pa naj poskrbijo, da bodo njihovi duhovniki na terenu dobili čim več različnih možnosti izobraževanja kot tudi prakse glede načinov pristopa do ljudi kot tudi širjenja vere.

          • Super si napisal. Te podpiram.

          • Zdravko

            S tem se sploh ne strinjam. Še najmanj, da bi neki laiki s Cerkvenim premoženjem špekulirali na borzi.
            To kot je, se mi zdi čisto dobro urejeno.
            Kaj je bilo pa v Mariboru, pa še danes ne vemo. Razen, da so ravno špekulirali na veliko.

          • slovencsm

            Zdravko, ne bereš natančno. Najprej sem napisal, da naj cerkev proda deleže v podjetjih, kar pomeni, da proda delnice. Potem pa ta denar da v upravljanje nekomu (moj predlog je laiku) pri čemer so to v varne (čim manj tvegane) sklade ali obveznice (tudi te so najmanj tvegane).
            Če je problem to dati v upravljanje nekemu laiku, potem pa naj najamejo strokovnjaka, ki bo to delal. Saj tudi meni to delajo. jih naročim enkrat letno. Pogledamo stanje in povem, kaj želim. V tem primeru varno naložbo, saj je od tega odvisna finančna prihodnost družine. Potem mi povejo, kakšne so možnosti in zadevo dorečemo. Čez leto pa spet pogledamo, če je potrebno narediti kakšno korekcijo.

            Če pogledamo, kaj se je pri nas cerkev šla do sedaj? Poglejmo mariborsko škofijo, kjer so se sami šli finančne aktivnosti. A njim je pa bilo vredno zaupati? Pa ni problem v tem, da je nekdo hotel osebno obogateti. Problem je bil v tem, da se sploh niso zavedali visokih finančnih tveganj, škofje so pa podpisovali ker so bili na tem področju nevedni.

    • G.Anton Urankar SFLRJ ni ničesar najela,menda vendar govorimo o podržavljanju
      po napisanih zakonih partije,ki je prevzela oblast brez časti,pač pa na kriminalen in zločinski način,zato Anton ne pišite neumnosti!Komu pa je nekdanji komunistični režim kaj vrnil,nasprotno uvajal je ukrepe,kot je bila naprimer obvezna oddaja,ali so morda kakšnemu obveznemu oddajalcu vrnili ukradeno kokoš,ne prišli so še po kravo in pujseka,ne bodite smešni,lahko bi rekel tudi cinični!Morda vam ni znano,da so po vsem tem,ko so kmete spravili ob vso posesti.so jim z izgradnjo Titovih zavodov-Litostroj v Ljubljano odpeljali še sinoven s kamionih zastraženimi s pripadniki ljudske milice,pobeg z njih je bil lahko usoden!Perfidno so začeli ustvarjati nov model lumpenproletariata!Pri tem se moramo zavedati,da Litostroj ni bil osamljen primer,naj omenim tudi Kidričevo itd!
      Kot vemo so šle tudi kmetije v njihove roke,nastajali so kolhozi,ki so seveda
      klavrno propadali z živino vred!Katastrofa je bila neizbežna,to se je dogajalo povsod na enak način!Zato je omenjanje kakršno koli odškodnino velik lapsus!
      Anton ne zamerite mi,vendar ob takih izjavah ne morem molčati!

      • poprava teksta:
        I…po vsem tem,ko so kmete spravili ob vso posest.so jim z izgradnjo Titovih zavodov-Litostroj v Ljubljano odpeljali še sinove,na kamionih zastraženih s pripadniki ljudske milice,pobeg z njih je bil lahko usoden!….

        II…Zato je omenjati kakršno koli najemnino ali odškodnino velik lapsus!

      • tolmun1: “G.Anton Urankar SFLRJ ni ničesar najela, menda vendar govorimo o podržavljanju ”
        ======================

        To ni letelo na bivšo Jugoslavijo pač pa na Slovenijo po letu 1990, torej po tistem, ko je bil sprejet Zakon o denacionalizaciji.

        • Riki,če nacionalizirana lastnina še ni vrnjena,država pa jo še vedno koristi,bi morala do končanega denacionaliziacijskega postopka plačati
          odškodnino v obliki najemnine,za ves čas od sprejetja zakona- ZDEN!
          Poznam slučaj,da neka državna firma še vedn deluje v prostorih,ki so bili odvzeti lastniku,denacionalizacijski postopek pa še vedno ni rešen!
          Mislim,da lastnik z vso pravico zahteva odškodnino od države,ki je
          uzakonila denacionalizacijski postopek,lahko tudi v obliki najemnine;
          čeprav bi morala po pravilih plačevati procente od zaslužka,ki jim ga je doslej nevrnjeni objekt omogočal!Mislim,da sedaj razumeš,v katerem grmu tiči zajec!V tem objektu bi namreč oškodovanec lahko nadaljeval
          dejavnost ki je specifična!Zelo enostavno,mar ne!

  • ZDEN je zakon prirejen še vedno trajajočim nategom oškodovancev!Kje na svetu bi moral razlaščenec,ki točno ve kaj mu je bilo po vojni v obdobju nacionalizacije dokazovati kaj mu je bilo odvzeto,vse kar je bilo zapisano v Zemljiški knjigi pred nacionalizcijo kot last oškodovanca /or0panega državljana/,je dovolj velik dokaz o lastništvu,govorim o nepremičninah,ki so bile dovolj jasno definirane že v srednjeveških urbarjih!!!Postopek vračanja je bil in je še vedno močno obremenjen s komsocialističnim razmišljanjem o lastništvu in vračanju oropanega imetja!Zakaj mora človek,ki je bil ob vse nepremičnine dokazovati svojo pravico do posesti,če je dokazana kraja/rop/!Ropali in kradli so na zelo perfiden način,ki je bil in je še vedno komunističnim roparjem lasten!ZDEN,takšen kot je,omogoča nadaljevanje kraje okradenim,kajti krajo nadaljujejo tudi advokati in razni drugi “strokvnjaki “,ki za svojo “pmoč “denacinalizirancem izstavljajo strahotne račune-zneske,ki lahko presegajo vrednost vrnjenega,če je bilo seveda vrnjeno,kajti ogromno je zank in izmišljenih zakonov,ki očitno lahko zavirajo vrnitev,oziroma jo praktično onemogočijo!Toliko v vednost,če dokažeš tatvino z vsemi potrebnimi dokumenti,moraš imeti obvezno in po zakonu pravniške mrhovinarje,ki tesno sodelujejo s tistimi,ki so kovarili in kradli in bili za dosego svojih kriminalnih dejanj pripravljeni tudi ubijati!Ubija se lahko na več načinov,lahko fizičn in psihično!To je samo kratek opis nadaljevanja kriminalnega odnosa države,do razlaščencev,ki so bili v veliki večini ob vse!Seveda so tudi izjeme,ki so z izmišljenimi zgodbami in zlaganimi pedigreji uspeli dobiti nazaj vse nepremičnine,nekateri tudi premičnine,ki so si jih roparji prilastili!Vprašam,zakaj niso spravili na kant lastnikov v katerih vili so ustanavljali zločinsko OF!Po končani vojni so postali in ostali rdeči baroni!Slovencem,novim državljanom EU,je z različnimi triki in zakoni slovenskega in deloma evropskega sodnega sitema težko priti do pravde na nivoju EU!
    Eni in drugi imajo prirejene možnosti oteževanja kako koristiti pravne in sodne evrpske institucije.Ne samo to,da bi morala država vrniti ukradeno v nacinalizcijskem postoku.Plačati bi morali tudi visoke odškodnine,kajti veliko razlaščencev je ostalo na situ revščine,vsaj tisti,ki so živeli od svojega imetja in omogočali tudi zaposlenim živeti človeku spodobno življenje!Krivca za storjeno zlo ni treba iskati,ve se kateri politični opciji je bil podrejen nacinalizacijski stroj!Ki še danes deluje v času in politiki
    prirejeni obliki in načinu!

  • Denacionalizacija je moralno upravičeno ukrep poprave velike krivice, ki so jo iz ideoloških razlogov izvedli novi oblastniki po komunistični revoluciji. Že to, da so denacionalizavija tako ali drugače izvedli v vseh srednjeevropskih ex-komunističnih državah, nakazuje moralno upravičenost. Enako tudi stališča, ki jih je v 90. letih sprejel Svet Evrope.

    Denacionalizacija je tudi najbolj pravična med oblikami privatizacije. Vse druge so, kar kaže empirija, žal omogočale take ali drugačne mučke in hokus-pokuse na robu legalnosti in izven njega.

    Možno je, kar nakazuje avtor Kukar, da iz denacionalizacije niso izšli kot lastniki samo zelo podjetni in gospodarsko spretni lastniki. A to je njihova odgovornost in pravica, da so taki. Vsekakor je obseg premoženja, vrnjen v okviru denacionalizacije, v primeri z vsem premoženjem premajhen, da bi njih in denacionalizacijo na splošno krivili za neučinkovito podjetnost in slabo gospodarjenje v Sloveniji.

    Moje stališče je, ker naj zakoni veljajo za vse ljudi enako, da so do denacionalizacije upravičeni vsi bivši nacionaliziranci, ne glede na kakrnokoli njihovo značilnost, poreklo ipd. Komaj je namreč, po odločitvi ustavnega sodišča, ostalo pri tem, da je Cerkev upravičenec. Leva politika jo je hotela izključiti. Zelo sporno je, da so nekatere izločili iz upravičenja zato, ker so po vojni zbežali pred novim režimom, ali ker jih je po avnojskih točkah režim izgnal na etnični osnovi. Ali celo zaradi socialnega porekla. Izključili so, celo bolj desno usmerjeno tedanje ustavno sodišče, t.i. vračanje lastnike fevdalnega izvora. Z drugimi besedami vračanje lastnine aristokraciji, pred drugo svetovno vojno tu živečemu plemstvu in tudi članom kraljeve družine.

    Ne bi se čudil, če bo evropsko sodišče v zvezi s tem priredilo Slovenijo novo sramoto in odločilo, da je dolžna steškimi odškodninami vred vrniti premoženje plemiškim družinam kot so Auerspergi, Herbersteini, Attemsi, Vilavicenzio-Margheri ipd. In tudi potomcem Karađorđevićev. Čudil sem bom, če evropsko sodišče ne bo tako razsodilo.

    S Sarkazmom se ne strinjam povsem. V glavnem je lokalno slovensko prebivalstvo pred drugo vojno živelo v lepem sožitju z v gradovih živečimi zemljiškimi gospodi. Seme fovšije in barbarstva so dejansko razpihnili skrajni levičarji, izšolani v aziatskem okolju in potrjeni v brutalnosti španske državljanske vojne.

    Za vračanje oškodnin upravičencem zaradi zavlačevanja postopka, težkih milijonov, so sicer slovenski davkoplačvalci lahko upravičeno ogorčeni. Zelo ogorčeni. Ampak nimajo kaj biti ogorčeni nad upravičenci do vračanja. Ogorčeni naj bojo nad politiki in birokrati, ki so z vračanjem namerno in skrajno zavlačevali. Se kar dobro približno ve, katera politika in kateri upravičenci so tu v igri.

    • Točno tako IF,kot si napisal,če bi bili cerkvi vrnjeni objekti namenjeni gospodarski
      dejavnosti,recimo vinogradništvu,ali kmetijstvu in so uspešno delovali zaradi svoje
      specifike,tudi glede na dane geografske in meteorološke danosti/vinogradništvo,
      kmetijstvo/,bi jih cerkev ali kakšen posveten lastnik zlepa ne bi dobil nazaj,ali pa
      nikoli!Tako da je po logiki plenilcev jasno,da se dogaja to,kar je napisal že g.I.Kukar!
      Konec koncev gre tudi za tržno razpoznavnost!Dejstvo je,da so plenilci marsikaj,za kar so ljudi oropali prodali tajkunom,ki postopek mreženja nadaljujejo po ustaljeni
      praksi!

      • poprava:

        …Cerkvi ne bi bili nikoli vrnjeni objekti namenjeni….

        • Cerkev, ljubljanska nadškofija je nenanazadnje dobro upravljala svoje gozdove pred drugo vojno. In pridobljen denar iz njih ne zapravljala, ampak je služil predvsem za prvo klasično gimnazijo v slovenskem jeziku – škofove zavode v Šentvidu. Podobno ali še bolj je odlično upravljal Auersperg, grof Turjaški svoje obsežne gozdove, ki so segali vse do Kočevske. V novem, komunističnem režimu se je gozdarska stroka učila dobrega upravljanja z gozdovi v veliki meri prav iz Auerspergovega zgleda.

  • Zelo dober prispevek. Tudi sam sem mnenja, da smo imeli neravnovesje že pred revolucijo.
    Nekaj komentarjev na to temo je že bilo pod sosednjim člankom:
    http://www.casnik.si/index.php/2016/10/10/sesti-tabu-okvarjen-vhod-v-kakrsnokoli-analizo/

  • V bistvu je srhljivo kar se nam dogaja.
    Pred 7 dnevi je skupina katoličanov provocirala celo družbo glede splavov. 7 dni je večina Slovencev požirala proticerkveno histerijo. Danes pa je Bratuškova zajahala to proticerkveno histerijo in hkrati še zavist večine socialističnih Slovencev: češ, da Cerkvi ni potrebno plačati s strani države ne odškodnine, ne vrniti premoženja. Dobili smo plačilo v obilni porciji.

    • Govori za sebe, če se oni tebe provocirali. Ne za “celo družbo”. Mene niso provocirali. Pokazali so nekaj, kar je res. In kar je po normalnih standardih lepo.

      Bratuškova je pa ena trapasta šivilja. Ki ni slučajno tako pogorela na zaslišanju pred evropskim parlamentom, da se tam še danes kadi in se Bruselj še vedno greje na račun kurjenja njene puhloglavosti. Če bo Bratuškova kaj proticerkveno populističnega spravila skozi slovenski parlament, bi to samo nova sramota za Slovenijo, predvsem pa njo samo na evropskih instancah- tokrat v Strassburgu, na sodišču za človekove pravice. Trapa žleht!

      • Če govorim zase, mene niso provocirali. Če gledam medije, forume in socialna omrežja, se ljudem še nikoli ni tako strgalo kot v revoluciji proti Jj.
        Ne vem, zakaj si ne priznaš realnosti, ampak sedaj po meni tolčeš.

      • A še kar triumfiraš? A še nisi opazil, da je množica njihovih s triumfiranjem poteptala vaše triumfatorje?

        • Pavel, ti samo šimfaš pa kritiziraš, ne poveš pa, kaj bi rad.

          Če praviš, da so delali narobe, pa povej enkrat, kaj bi morali delati, da bi bilo prav.

  • Trdim, da je tisti “desničarski” politik, ki je predlagal Zavodu Živim provociranje, sam direktno voden iz CK ZK.

    Večino ljudi ne ve, kaj je pravičnost. Ukradenci morajo dobiti nazaj, kar jim je bilo ukradeno. V Sloveniji večina ne zna gospodariti. Tudi Cerkev ne zna. “Socialna pravičnost” je komunistična parola, ki nima nobene zveze s pravičnostjo, ampak jo ima z zavistjo in s sovraštvom do tistih, ki imajo več od mene, “več od nas, malih ljudi”.

    • To ali znajo gospodarit ali ne znajo gospodarit z vrnjenim, nima nič opraviti z upravičenjem ali neupravičenjem do vračanja.

      Ko sem bral Kukarjev članek ( in odzive, tudi tvoje), sem razmišljal, da imam jaz očitno bolj legalistične poglede kot mnogi pravniki, ki naj bi jih po profesiji zagovarjali. Kukar namreč precej relativizira upravičenost denacionalizacije in sicer s tem, da eni z vrnjenim ne znajo dobro upravljat in po drugi strani domnevno nepravičnostjo lastniških razmerij, ki izhajajo še delno iz fevdalnih časov. Vsaj tako sem ga jaz razumel.

      Ne sprejemam, da bi taki pomisleki karkoli smeli vplivati na vsebino denacionalizacijskega zakona, niti na njegovo eventuelno selektivno izvajanje.

      Najbolj razvite, uspešne, kulturne evropske nacije niso niti pomišljale, da bi razlaščale svoje plemstvo in monarhe, ali da bi jim odvzemale plemiške naslove. Nemčija, Anglija in druge. Pravičnost in gospodarnost upravljanja s premoženjem uvelavljajo te države z davčno politiko, tudi z obdavčenjem nepremičnin, ne z odrekanjem pravice do lastnine.

      Zato mislim, da tudi ne bo pred evropskim sodiščem zdržala odločitev slovenskega ustavnega sodišča, da se slovenskemu plemstvu ( ne glede na njegov etnični izvor ) zaplenjenega premoženja ne vrača.

      Toliko bolj bodo do vračanja premoženja ali odškodnine prišli potomci Karađorđevićev, posebej v delu, kjer je recimo knez Pavle iz svojega zasebnega denarja kupil grad Brdo pri Kranju. Sploh ne razumem, po kakšni logiki so naša sodišča doslej dedičem kneza Pavla odrekala to konkretno vračanje nacionaliziranega gradu. Razen po komunistični.

      • Ne jaz in ne v tekstu avtorja tega ne vidim. On pretežno piše, zakaj ima večino Slovencev, tudi “desničarjev” tako averzijo do vračanja ukradene lastnine.
        A si ti mal politkomisar, ker imaš tako željo ukrivljati, spinati sporočilo.

        • Pravim, dalo se ga je tako razumeti. Izrazil sem sicer dvom v samem odzivu.

      • Jaz sem celo toliko bolj legalističen kot ti, da ne priznavam nobenega socialističnega sodišča, ki z davki prerazporeja premoženje od ustvarjalcev vrednosti k porabnikom denarja.

        • Davke ne določajo sodišča, ampak zakonodajalec. Eden smislov obdavčitve nepremičnin je poleg polnenja proračuna prav njihova gospodarna raba.

          • Ok. Sodišča so vedno dolga palica politike, ker nobena demokracija ni idealna. Saj si sam napisal, kako socialistično (fevdalno) se je odločilo ustavno sodišče, ki je staremu plemstvu prepovedalo vračati. Zakaj? Da ima novo, rdeče plemstvo monopol!

          • In drugo: davki se nikoli ne porabijo gospodarno, razen v marketinških govorih birokratov in politikov. Davki so strup.

          • Izraz “gospodarna raba” se v mojem stavku ne naša na davke, ampak na nepremičnine.

    • Ti si res povsem nenačelen, ali kako. Imenovati to provokacija je povsem deplasirano.

      • Če bi vrteli te filme svojim, je to vzgoja. Če jih vrtijo ljubljančanom, ki v 90% ne hodijo k maši in jih ima večino drugačne vrednote, je to provociranje. Sicer imajo pravico na svoji privatni lastnini delati kar hočejo in imajo tudi svobodo govora.
        Zakaj so to delali?

        • Ali je to politična linija NSi – da se ne sme provocirati tistih z drugačnimi vrednotami, ampak samo tiste s podobnimi vrednotami?
          Kaže že tako, samo še k Škrabcu se pustite povabiti, Pavel, pa boste čisto na liniji 😀

          #somišljeniki#kloniranci

        • pavel: “… Če jih vrtijo ljubljančanom, ki v 90% ne hodijo k maši … je to provociranje.”
          ========================

          A je potrebno hoditi k maši, da tisti filmček “pravilno” razumeš?

        • Zaradi resnice in pravice.

      • Razumela kot osveščanje. Ni važno koga, naših, vaših, kogarkoli.
        Cilj je bil dotakniti se človekove vesti.

        • Ti si tako razumela. To je več kot nedolžno. Večina Slovenk s krvavo in kosmato vestjo tega ni razumela tako.
          Zdaj vas pa res ne razumem: ali drugih ljudi sploh ne poznate, sploh ne opazite, nimate empatije, ali se sprenevedate?

          • Nihče, popolnoma nihče ni bil prisiljen tega filma gledat, ko je šel mimo Marijinega oznanenja pri Tromostovju. Ne razumem tega tvojega teženja.

            Mislim, kam je padla ta družba. Tam so “parade ponosa”, torej eksihibicije homoseksualnih, transvestitov, transeksualcev ob podpori politikov, županov. In ne smeš niti pomislit, da je to provokacija. Če bi javno na istem mestu vrteli pornografski film, ne smeš niti pomislit, da je provokacija.

            Ko so kazali film s 3D ultrazvočnimi posnetki, ki povsem strokovno korektno prikaže, kaj se dogaja s človeškim plodom v maternici, je tudi za katolika Pavla to nesprejemljiva in vse prej kot “nedolžna provokacija cele družbe”.

            Očitno je cel svet na glavo padel. Tak film bi celo lahko gledasli, dobro bi bilo, če bi ga gledali, otroci v šolah. Malo višji razredi. A je kakšen razumen argument, zakaj ne bi smeli spoznati, kako se človeški plod razvija pred rojstvom maternici? A je kakšen argument, da ne bi v okviru obveznega programa smeli videti, kako so samo zgledali v materinem trebuhu?

          • Tudi jaz ne razumem. Zlasti ne razumem, kako lahko miniraš tak recimo temu, projekt desnice. Odlična stvar! Če bi bilo po moje bi se ta film zdaj vrtel po vseh krajih v Sloveniji.
            Še nekaj malega, kar uspe desnici, bi Pavel miniral!
            Kje je zdaj tvoj dar razločevanja, da miniraš en tako dober projekt?! Z odličnimi rezultati, če povem v tvojih pojmih. In stalno govoriš o prebojih in kaj vem vse, tole pa, bi miniral.

          • A sem kdaj rekel, da parada ponosa ni gnusna provokacija?

          • Zdravko, glede česa je uspešen? Kako meriš njegove rezultate, če niti cilja ne znaš povedati? Kaj je cilj prikazovanja? V luft vreči 60% ljudi, ki se jim pridruži vsaj še 30% ljudi. Vključno z večino žensk.
            Zdravko in if, a sta o splavu in namenu filma sploh vprašala svoji ženi za mnenje, a vaju morata ubogati? 😉

          • Pavel: “Večina Slovenk s krvavo in kosmato vestjo tega(filmčka) ni razumela tako.”

            In kaj hočeš s tem povedat? A moramo biti obzirni zaradi njih?

            So vsaj imele priložnost se soočit same s sabo. To je dobro. Leto usmiljenja se izteka, potem bo težje.

          • Seveda se sprenevedam, zdaj vsaj veš ☺

          • Nadvse uspešen, po tem kako so se mnogi levičarji diskreditirali.
            In prav skrivnostno. Po mojem nihče ni tega sploh pričakoval, kaj šele da bi ciljal na to.
            Po samem Svetem Duhu, če hočeš. 🙂

          • Kaj hočem povedati? Da film je imel cilj provokacije. V tem je bil uspešen. Vse ostalo je neuspeh.

          • Moder človek uporablja razum. Bedak pa sentimentalno sledi samo čustvom.
            A res ni nikogar, ki bi iskreno znal povedati, kaj je cilj tega prikazovanja?
            Jaz pravim, da je edini cilj neproduktivno širjenje in poglabljanje kulturnega boja. Vsiljevanje naših vrednot večini, ki agresivno noče sprejeti naših vrednot.

          • Stvar je bila zelo produktivna.

          • Ah, pavel. Cilj takega filma je, da mati in tudi bodoča mati ( in bodoči oče) vidi, kaj in kdaj v nosečnosti nosi pod svojem srcem kot svojega otroka, ga zna še bolj ceniti, občudovati, se čuditi, spoštovati, ljubiti. Ob takih prebujenih spoznanjih in občutkih se splav ne bo zgodil; vsekakor ne zlahka. Res tega ne moreš razumeti, da sprevračaš in opozarjaš na povsem sekundarne in samo morebitne fenomene?

          • pavel: “V luft vreči 60% ljudi, ki se jim pridruži vsaj še 30% ljudi. Vključno z večino žensk.”
            =======================

            V kozarcu z vodo se nahaja za 60% vode kateri se je pridružilo še za 30% vode. Vključno z večino od polovico vode.

            Daj prosim malo razloži te procente.

          • Večino žensk je zelo proti, da moški nabijajo o splavu. Tako, da med tistimi 10% prevladujejo predvsem “svojo moralo vsiljujoči moški”. Nekaj takega kot ISIS, ki bi rad večini vsilil Šerijo.

          • If, osnovni cilj tega lepega filma je to. Normalno je, da se uporablja ta film za pripravo na zakon, za verouk itd. Zakaj ga je treba dati na transparente in ne v lastno srce?

          • Pavel,
            v Matejevem evangeliju je zapisano:
            “Vi ste sol zemlje; če pa se sol spridi, s čim se bo solila? Za nič drugega ni več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo.” (Mt 5,13)

            Kako je mogoče, da kot kristjan zagovarjate stališče, da drugače mislečih od sebe ne bi smeli “provocirati”?

            Kot kristjan se menda zavedate, da je življenje božji dar.
            V konkretnem primeru, ob predvajanju filmčka na enem od bolj obljudenih trgov v prestolnici, pa zagovarjate stališče, da kristjani ne bi smeli urbi et orbi razglašati resnice, da se nov človek spočne ob združitvi ženske in moške spolne celice.

            Vztrajate, da kristjani ne bi smeli javno prikazovati, kako se človek od trenutka spočetja razvija v ženskem telesu.

            Predvajani filmček seveda sporoča, da je človeško življenje nedeljiva celota, da ne moremo uničiti človeškega zarodka, ne da bi ubili človeka.

            In vi menite, da kristjani ne bi smeli “provocirati” drugače mislečih s to resnico. Torej bi po vašem mnenju kristjani morali nekristjane pustiti pri miru, da v tednu otroka še naprej razglašajo svojo “resnico”, da je splav pravica ženske?

          • Vanja, nikjer ne pišem, da ne bi smeli. Pišem samo, da to ni versko dejanje, ampak politično zlorabljeno in zgrešeno dejanje.
            V Sloveniji je večina socialistična. Tudi v Cerkvi. To pomeni, da ni individualnih akcij, ampak so vse centralno plansko vodene.
            Mislim, da je dober kristjan koristna provokacija že sama zase, ker drugače živi. Problem “političnih kristjanov” je, da se obnašajo kot komunisti.

          • Zdravko

            Ostajaš trdovraten, do konca.
            Ne vem, morda je v ozadju tega absolutno zlo, toda Bog je to obrnil v dobro. In zato nimaš prav, da to miniraš! Niti najmanj!

          • Mislim, da nisem trdovraten. Zgolj sledim logiki. V Sloveniji imamo že 26 let iste trdovratne vzorce obnašanja. 22 let sem jih kupoval, sedaj ne več. Ti jih še vedno, torej kdo je trdovraten.Drugo, slovenski narod ni več narod, ampak že 100 in več let fevdalni kolektiv, klan, čreda,socialistična množica. Včasih ena, včasih dve ali morda celo več. Vzorci so isti. Miniram državno podružinjenje in “desno” splavarjenje.

          • Zdravko

            Če ti misliš, da nisi, bo že držalo.

          • Pavel,
            resda niste dobesedno napisali, da dotičnega filmčka sploh ne bi smeli predvajati, ste pa v drugačnem besednem redu pomensko zapisali, da je predvajanje filmčka v javnosti zgrešena provokacija drugače mislečih.
            Iz tega sklepam, da javno predvajanje filmčka ocenjujete kot napačno, torej najbrž menite, da bi bilo bolje, ko se to ne bi bilo zgodilo.

            Da je bilo predvajanje filma “centralno vodeno” je zgolj vaše mnenje, za katero nimate dokazov. Takšno svoje mnenje razširjate kot bi šlo za opis dejstev, saj vehementno trdite, da predvajanje filmčka ni bilo versko dejanje, ampak politično zlorabljeno dejanje.

            Temu bi seveda lahko tudi oporekali, a za samo predvajanje filmčka v javnosti sploh ni pomembno, ali ga imenujemo verska ali politična akcija, akcija civilne družbe ali pa kaj četrtega.

            Tudi kristjani kot državljani imamo namreč pravico do svobodnega izražanja svojih stališč, tudi kadar gre za politična stališča.
            Vsebina filmčka pa tako ali tako v nobenem pogledu ni niti politična in niti sporna.

            Če se ne strinjate s tem, da imamo kristjani pravico izražati svoje mnenje, tudi s političnimi akcijami, boste morali postaviti pod vprašaj vsako delovanje politične stranke NSi, saj gre za deklarirano krščansko stranko.

            Kako ste se pa odzvali, ko je Janković v imenu mestnih oblasti avtokratsko izobesil mavrično zastavo na pročelje magistrata v slovenski prestolnici?
            Ali menite, da je ljubljanski župan provociral someščane, ki so drugačnega prepričanja kot on? Če da, ali je provociranje po vašem mnenju rezervirano samo za župana?

            http://www.casnik.si/index.php/2015/11/27/prejeli-smo-zupan-jankovic-zlorabil-javni-prostor-za-zasebne-interese/

  • “Neizmerna škoda je, da na pomladni strani nismo niti sami med seboj sposobni opraviti sproščene, iskrene, racionalne in konstruktivne razprave o procesu denacionalizacije.”
    Nobene razprave. Ne danes, ne kadarkoli v 26ih letih. Sploh pa ne sproščeno. In še manj razumno. Vedno je kak diktator vsilil.

  • Dober pravnik je mnogo več od “ČRKOBRALCA”. Sicer pa Vam ni za zameriti, saj veliko pravnikov ostane na tej ravni. Že prvi teden faksa sem se naučil in razumel, kaj pomeni “Ius est ars boni et aequi”. Nekateri tega niso sposobni nikoli.

  • Jaz poznam samo enega denacionalizacijskega upravičenca osebno. Njegov ded je bil v tem kraju eden največjih kmetov. Komunisti so jim vse pobrali, a hkrati so ti otroci zaradi bližine oblasti, vsi visoko prilezli. Danes je LDS oz. SMC poglavar kraja in je vsaj milijon evrov dobil s prodajo vrnjenih zemljišč in je komunist. Brez dela in gospodarnosti že vse življemje parazitira, na tuj račun.

    • pavel: “… Komunisti so jim vse pobrali,
      …je vsaj milijon evrov dobil s prodajo vrnjenih zemljišč in je komunist. Brez dela in gospodarnosti že vse življemje parazitira, na tuj račun.”
      ================================

      Če so jim nacionalizirali je prav, da so jim, oz njihovim dedičem, vrnili. To pač ureja ZDEN. Kako pa kdo ravna s svojim premoženjem pa je njegova stvar in je moraliziranje odveč.
      In ti se proglašaš za liberalca … v praksi pa se razgaljaš kot socialist.

      • Spet projeciraš sebe. Na vsak način me želiš osebno diskreditirati, ker ne mislim isto kot večina, kot tvoja partija.

    • tolmun1 tolmun1

      Pavel bolj vedno bolj se čudim tvojim avtoritativnim zaključkom,kjer ne
      dopuščaš nikomur izraziti svojega mnenja in izkušenj pridobljenih v uveljavljanju svoje pravice,do moji rodbini ukradene lastnine,ki je bila pošteno prigarana zveliko
      znanja in truda in veliko odpovedovanja.Stari oče je bil preprost človek z ogromno
      energije in je z veliko željo po znanju in napredku tudi uspel!Vendar mu ni bila dana možnost uživanja sadov svojega velikega dela.Pričela se je prva svetovna vojna in ded je bil vpoklican na soško fronto.Moral je oditi,težko se je ločil od dveh svojih velikih ljubezni,prva je bila ljubljena žena in mati sedmih otrok,starih od enega leta do 13 let,druga velika ljubezen,ki mu je ni bilo dano okusiti, je bil uspešno zaključen zahteven projekt,ki je pomenil velik tehnološki dosežek!Dva meseca po odhodu na fronto so stara mati dobili obvestilo o njegovi smrti,padel je
      in nihče ni nikoli izvedel kje,menda nekje na področju julijskih alp.Kje je grobišče
      kjer je pokopan do danes nismo uspeli ugotoviti,podobna tragedija,kot so bile tragedije padlih in pomorjenih,domačih in tujih žrtev nacizma in komunizma!
      Moj ded je bil eden redkih slovencev,kije za realizacijo svojega projekta,sodeloval tudi s tujino,konkretno z nemškim Siemensom,ki je izvedel projekte in dobavil strojno opremo!Stara mama so ostali sami s sedmimi otročaji brez očeta in so se
      kljub tragediji lotili posla z vso energijo in velikim zaupanjem vase ter uspeli,tudi
      s pomočjo otrok,ko so dovolj odrasli!Bila je tudi kmetija in med drugo svetvno vojno so mati pomagali tudi družinam,katerih očetje so morali bežati pred nemci
      in gošarji,ki so jih tudi “futrali”,ko se se v zavetju noči privlekli na domačijo!
      Po vojni so komunisti tako,kot v večini primerov vse izropali in povrhu vsega še
      maltretirali oropane lastnike,ki so bile za morilsko sodrgo manj kot številke!
      Za nas dediče,kalvarija še ni končana in kot vse kaže še dolgo ne bo,podobna usoda je doletela tudi stare starše današnjega zunanjega ministra,bili so namreč
      sosedje mojih starih staršev.Razlika je le v tem,da so starega očeta “ministra”kakor
      tudi njegovega brata zverinsko umorili partizani nekje v medvoških hribih!
      Takole Pavel,predlagam ti,da se izjav o čustveno zlorabljenih otrocih in odraslih,ki
      da niso zmožni in ne morejo razmišljati,izogibaš,hkrati ti svetujem,da opusti
      prostaško zmerjanje g.Janše s “firerjem”,ki je eden izmed tistih,ki so omogočili
      proces osamosvojive!

      • Nisem avtoritaren. Ravno obratno, rad bi da ljudje razmišljajo, namesto, da kot čustveno zlorabljeni otroci korakajo za avtoritarcem. Podpiram, da vsi lastniki dobijo vrnjeno nazaj, tudi fevdalna gospoda, plemiči, ne glede na narodnost. Sedaj bodo gotovo dobili vnuki in pravnuki. Opozarjam pa na vzrok socializma, množičnosti:1.sentimentalnost 2.čreda 3.nesposobnost gospodariti 4.iskanje zaščite pri Državi in Avtokratu

      • Jaz Pavla povsem razumem. On nakazuje, da je film v javnost spravil Primc.

        Pavel se boji, da bo Primc zaradi tega dogodka kakšen odstotek odščipnil NSi-ju in se slednja zato ne bo uvrstila v parlament.

  • Borut Holcman

    Spoštovani avtor,
    prosim nehajte govoriti o tlačanih. 7. septembra 1848 ni bil sprejet Zakon o odpravi tlačanstva, kakor pišete, temveč je bil 7. septembra 1848 sprjetet Patent o odpravi podložništva oziroma točneje Grundentlastungspatent, patent, ki je odpravil vse iz naslova fevdalnega urejanja na nivoju današnje lokalne skupnosti.
    Za razlago pojma tlačan pa prosim poglejte v monografijo Sergij Vilfan, Pravna zgodobina Slovencev, Ljubljana 1991, str. 79..
    V bodoče prosim upoštevajte dognanja na področju pravne zgodovine.
    S spoštovanejm in akademskim pozdravom, Borut Holcman.

  • Tlačan ostaja tlačan, četudi misli, da je podložnik.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI