Jože Mlakar: Žabe in sočutje ter usmiljenje

Jože Mlakar 10.10.2016 8:54
 

14525149_525545074309004_7318375175070607379_oSpominjam se vožnje z avtomobilom neke spomladanske noči od Cerknice proti Martinjaku in Grahovem. V svetlobi žarometov so se videle trume žab, ki so skušale prečkati cesto in doseči vode Cerkniškega jezera. Cesta je bila spolzka in nevarna zaradi razmazanih živalic na asfaltu. Bilo je mučno voziti, saj je tudi za mojim vozilom ostajala sled povoženih žab. V tistih dneh so društva ljubiteljev narave in živali pozivale ljudi k reševanju žab. Prostovoljci so skušali v nočnih urah čim več žab varno prenesti čez cesto in jim omogočiti ljubezenske igre v vodah Cerkniškega jezera.

Spomladi leta 1996 je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II. Malo pred obiskom se je papež zavzel za pravice nerojenih otrok oziroma se izrekel proti pravici do splava. Pri tem je poudaril dostojanstvo človeka, ki ga je vreden tudi človeški zarodek in ga ne smemo obravnavati kot skupek celic po oploditvi. Ob tej njegovi izjavi sem nehote povezal usodo spočetih otrok in žab. Ali ni ganljiva požrtvovalnost prostovoljcev, ki rešujejo žabe, priznanje dostojanstva tudi tem živalim? Ko sem one noči prevozil odsek ceste z žabami, je za menoj ostal grenak občutek sočutja do trpljenja žab, ki so izmaličene obležale na cesti.

Ali ni ob nedavnih živčnih odzivih nekaterih javnih osebnosti in medijev na predvajanje filma Čudež življenja na Prešernovem trgu v Ljubljani, samo strah pred lastnim prebujenjem sočutja in usmiljenja? Morda bi tudi njim pomagala moja izkušnja povoženih žab na cesti ob Cerkniškem jezeru. Saj za to gre; da se nam prebudita sočutje in usmiljenje. Članom Zavoda živim čestitam za pogum.

 
Značke:

2 komentarja

  • “Saj za to gre; da se nam prebudita sočutje in usmiljenje tudi.”

    A ženska, ki je postavljena pred dejstvo neželene nosečnosti pa našega sočutja in usmiljena ni vredna? Je pač le rodilni stroj, ki se mora podrediti neki ideologiji, ki se potem celo ima za sočutno.

    Je pa po moje ironično ta prispevek dejansko poanti, ki jo je zasledoval avtor, v škodo, ne korist. Ker avtor govori o tem, da mu je sicer bilo žal za žabe, čutil je neko sočutje, ampak to mu ni preprečilo, da ne bi nadaljeval vožnje. Zakaj? Ker pač je interes, katerega pasledica so bile mrtve žabe, prevagal pred tem sočutjem. Zakaj naj bi se v tem primeru avtor ustavil in morda skušal na cilj priti po neki drugi poti, ali pa celo se temu odreči za to, da bi pač rešil kakšni žabi življenje? In v primeru splava je popolnoma isto. Večini ni vseeno za posledice splava, ampak ko smo soočeni med tehtanjem med različnimi vrednotami, potem lahko prihaja tudi do takšnih situacij v katerih pa bo res zelo malo ljudi žrtvovalo svoj interes. Tudi avtor tega članka ga v opisanem primeru ni.

  • Če bi bilo okolje in vzgoja naklonjeno življenju kot največji vrednoti, ki je sveta … predvidevam, da bi se tudi te ženske, ko bi tehtale med različnimi vrednotami, odločile za Življenje …(z veliko da se ve kakšen odnos imam do te vrednote).
    Prav tako ti moški, ki so prav tako odgovorni za to Življenje.
    Vendar veva, da naše okolje temu ni naklonjeno ! Filmček je kot en sončni žarek, ki je posvetil v to okolje teme.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI