Demokracija po slovensko – rekordno nezaupanje, omejena civilna družba in pohabljena tranzicijska pravičnost

Marko Jerina 7.10.2016 22:02
 

01-demokracijaV Državnem svetu je v četrtek, 6. oktobra potekal mednarodni simpozij “Državljani in demokracija v postsocialističnih/komunističnih državah”. Simpozij sta z referatoma odprla prof. dr. Peter Rožič in prof. dr. Miro Haček, ki sta z vsak s svojega zornega kota osvetlila kakovost demokracije in vplive nanjo.

Miro Haček s FDV je kakovost demokracije predstavil skozi statistične ugotovitve o procesu demokratizacije in zaupanja v politične institucije. Slovenija je bila ob demokratičnem prehodu v boljšem položaju kot druge postkomunistične države, vendar je prednost v veliki meri pošla. Tako je na področju kvalitete življenja npr. Hrvaška v začetku 90-ih leta zaostajala za Slovenijo za 40 mest, danes zaostaja za 22. Na indeksu demokratičnosti je Slovenija ves čas meritev v skupini utrjenih demokracij, vendar je letos prvič izgubila vodilno mesto na tej lestvici. Pri nas precej neopaženo je zaostala za Estonijo. Slovenci so od leta 1998 (58 %) sicer ves čas nezadovoljni z demokracijo, vendar je bil padec ravni zadovoljstva po letu 2008 v Sloveniji najbrž najbolj drastičen. Leta 2014 je z demokracijo nezadovoljnih 87 odstotkov, medtem ko je po evrobarometru z njo nezadovoljnih 73%. Evropsko povprečje zadovoljstva je sicer na 50 odstotkih. Tudi zaupanje v politične institucije po letu 2008 pada, ponekod skoraj za polovico. Miro Haček tako za leto 2014 ugotavlja porazno raven zaupanja v vse politične institucije, z izjemo predsednika države. Haček izpostavi še povsem svež podatek iz leta 2016, ki kaže, da političnim strankam zaupa le 7 odstotkov anketirancev. Pri tem se vpraša, kaj se je zgodilo med letom 1995, ko je 80 odstotkov vprašanih nasprotovalo morebitni ukinitvi strank in parlamenta, in danes, ko je zaupanje v institucije rekordno nizko.

02-demokracijaPeter Rožič je predstavil analizo civilne družbe in tranzicijske pravičnosti v Sloveniji, kar je povezal s kvaliteto demokracije v drugih postkomunističnih državah. Civilna družba in tranzicijska pravičnost namreč vplivata tako na kvaliteto življenja državljanov kot na kvaliteto demokracije. Rožiča je zanimalo, kako je mogoče, da je demokracija v Sloveniji razumljena kot razvita, čeprav tako na področju civilne družbe kot na področju mehanizmov tranzicijske pravičnosti zaostajamo. Čeprav kažejo prostovoljske organizacije v Sloveniji relativno rast tudi v primerjavi z drugimi državami, ki jih druži komunistična preteklost, je po mnenju Rožiča pri nas vpliv civilne družba na družbo omejen. Razloge za to vidi tudi v idejni povezanosti tega področja z nekdanjem komunističnim ozadjem.

Peter Rožič v svojih raziskavah ugotavlja, da obstaja razlika med videzom delovanja nevladnih organizacij in med tem, kaj nevladne organizacije same poročajo o svojem delu. Tako je v družbi prisoten vtis o vplivnem delovanju npr. skupin za pravice žensk, LGBT organizacij ali organizacij za varstvo potrošnikov, medtem ko organizacije poročajo o manj opravljenega dela. Medtem pa tudi sama javnost nevladne organizacije vidi kot nepotrebne, slabo vodene in financirane, pa tudi kot najšibkejše dejavnike v odnosu do države.

03-demokracija

Tranzicijska pravičnost je drugi dejavnik, ki vpliva na kakovost demokracije. Peter Rožič je povzel več raznolikih metod tranzicijske pravičnosti, pri čemer je za Slovenijo značilna predvsem precejšnja odsotnost teh metod, predvsem pri vprašanju nekaznovanosti za kazniva dejanja. Rožič je spomnil na simbolično krsto pred Hudo jamo, za katero pa država ni iskala odgovornega. V referatu se je Rožič posebej posvetil vprašanju lustracije, ki jo je v določeni obliki sprejelo 15 držav vzhodnega bloka, 19 pa ne. Razlogov za eno ali drugo pot pri omejevanju ali neomejevanju dostopa nekdanji avtoritarni eliti do določenih oblastnih položajov je seveda več. Končno je lahko marsikaj odvisno tudi od značaja voditeljev, tako je imel Boris Jelcin zakon o lustraciji na mizi in bi ga lahko uveljavil kot dekret. Peter Rožič je raziskal tudi nekaj posledic tako uporabe kot zlorabe lustracije, predstavil pa je povezan vpliv na korupcijo. Ugotavlja nižjo pričakovano stopnjo korupcije v državah, ki so uvedle določeno obliko lustracije ali so o njej (tako kot Slovenija) o tej možnosti razpravljala, medtem ko je stopnja korupcije najvišja v državah, ki o možnosti lustracije sploh niso razpravljali.

 
Značke:

7 komentarjev

  • Zanimivo, da naši družboslovni raziskovalci danes ne ponovijo vprašnja ljudem, ali bi podprli ukinitev parlamenta in političnih strank ( menda so to vprašali leta 1995). Se ne upajo vprašati? Ker bi bili rezultati porazni? Ker bi dali lahko misliti nekomu, ki bi snoval v svoji glavi policijski ali vojaški državni udar, da ga bo ljudstvo podprlo? Ker bi dali lahko vladajočim spodbudo, da z dvotretjinsko parlamentarno večino s pomočjo spremembe ustave ukinijo opozicijo; in druge elemente parlamentarne demokracije?

    Hvala Bogu, da smo v EU in Natu. To je solidna varovalka pred takimi skomini.

  • Gre za shizofren pogled naroda na demokracijo. Večino ljudi pravilno ugotavlja, da v Slovenija demokracija ne deluje, da so institucije zlorabljene od določenih birokratov in mafije. Ker so vse stranke socialistične, ni programskega boja med njimi, ampak je populizem temelječ na zavajanju svoje množice.
    Tako en kolektiv malikuje demokracijo, drug kolektiv pa malikuje rdečo zgodovino. Upam, da sta to kolektiva čudakov, veliki

  • manjšini, ki gospodujeta celemu narodu tako, da s sovraštvom in provokacijam kurita, rajcata en drugega. Eni norci mislijo, da bo z zmago Janše konec sveta. Drugi pa mislijo, da bo z odhodom Janše iz politike tu nastala SFRJ iz leta 45. Tako kot eni z rdečimi zvezdami samo provocirajo janševe vernike, drugi z raznimi splavarskimi akcijami nervirajo komunistične norce direkt v živec. To je pa že 26 let edini doseg birok. norcev

    • Če ti imenuješ ” splavarska akcija” to, kar na ekranu prikazujejo nad stopniščem frančiškanske cerkve pri Tromostovju, je to precej žalostno. Prikazujejo namreč čudovit film, kako se spočne človeško življenje in s pomočjo 3D ultrazvočnih prikazov, kako se razvija in raste znotraj mamine maternice; slavi človeško življenje, njegovo lepoto, nedolžnost in vrednost.

      Odziv župana Jankovića na to je aboten. Želiš, da še tvojemu odzivu rečem enako? K sreči so pri novi varuhinji človekovih pravic ( ne Pirčevki) ugotovili in javno povedali, da s tem filmom ni prav nič narobe, kvečjemu obratno.

  • Zmotil me je izraz “tranzicijska pravičnost”. Zakaj? Ker izraze kot je pravičnost, socialnost, solidarnost, enakost, NOB… so komunisti ugrabili in izkrivili. Kdor jih uporablja, dela za njihovo stvar avtomatično.

    • A res? A kdor je za pravičnost, dela za komunistično stvar? Daj strezni se, če ne, se ti bo odkegljalo.

  • Franc Zabukošek

    Odlično poročilo o dogodku, ki je bil koristen in potreben.
    Civilna družba je zelo potrebna, toda premalo spoštovana in upoštevana.
    Zadnji dogodki na Teharjah in v Hudi Jami so dokaz nespoštovanja svojcev žrtev-pobitih in drugih, ki se empatično in prostovoljno vključujejo v dostojanstveno urejanje, da se ustvari Teharje kot MGK, da bomo imeli verodostojno izkazano ustanovo, ki bo pričevala:
    NIKOLI VEČ KAJ TAKEGA ! Zlasti bi morali biti upoštevani: Lipa sprave, Civilna pobuda Teharje in podobni.
    Brez takih se stvari urejajo avtokratsko in po volji oblastnih struktur, ne pa po volji državljanov, po demokratičnem principu.
    Kot spletni komentatorji se pojavljajo sarkastični in žaljivi posamezniki, ki anonimno rušijo pravično in konstruktivno prizadevanje za razvoj demokracije, ki jo podpira spletni portal Časnik.si.
    Take bi bilo potrebno onemogočiti,ker evidentno niso v stanju to spoznati in dojeti, da je ustvarjalno dajati konstruktivne pripombe z imenom in priimkom. Anonimnost je zavržna in znak nedemokratičnosti.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI