Zakaj je Türkov neuspeh resnično neuspeh Slovenije

Matevž Sedej 6.10.2016 7:25
 

turkOb vsakem neuspehu Slovenca ali Slovenke na tujem bi bili morali biti zmožni toliko patriotizma, da poražencu ne bi privoščili njegove usode. To pa ne pomeni, da ne bi smeli analizirati razlogov, ki so privedli do poraza kandidature dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN.

Potrebna je dovolj velika samozavest, da se predstavnik male države spusti v tak boj – in te samozavesti in ambicioznosti dr. Türku ne gre oporekati, je dobrodošla: zakaj ne bi poskusil tudi Slovenec. Navsezadnje dr. Türk potrebne kompetence za to mesto ima. Pretirana pa je bila tista samozavest, zaradi katere se ni niti trudil, da bi za svojo kandidaturo pridobil opozicijo, vsaj tisti njen del, ki mu ni bilo vseeno, da bomo tudi tokrat navzven sprti. Žal se je zdelo, da je bilo vseeno kandidatu, ki je imel težavo s tem že v času svojega predsedniškega mandata.

Seveda razdeljenost doma ni imela bistvenega pomena za (ne)izvolitev dr. Türka. Na koncu je za zaprtimi vrati o novem generalnem sekretarju odločilo velikih pet Varnostnega sveta, ki tudi 70 let po koncu druge svetovne vojne odločajo na isti netransparentni način. V OZN je veliko manj demokracije kot v EU in NATO; slovenska zunanja politika bi storila prav, da o OZN govori z več realizma in bolj poudari nujnost refrome te organizacije.

V tej igri velikih je na Slovenijo, tako se zdi, pozabila naša slovanska prijateljica Rusija. Tista Rusija, zaradi katere se je mala Slovenija nemalo izpostavila s Putinovim obiskom pri kapelici; tista Rusija, ki je s financiranjem spomenika sovjetskim vojakom na ljubljanskih Žalah poskušala nesorazmerno zaznamovati doprinos Sovjetske zveze k osvoboditvi Jugoslavije (na Slovenskem je bilo sovjetskih osvoboditeljev le za vzorec in le za kratek čas), in s tem dodatno premakniti proti Zahodu količek vplivnega območja.

Predvsem pa bi za Slovenijo moralo biti zaskrbljujoče to, da sta se više od njenega kandidata uvrstila srbski Jeremić in slovaški Lajčak. Srbija je nabirala točke med nekdanjimi neuvrščenimi, torej v Afriki in Aziji, kjer je Slovenija zaradi pretiranega zatiskanja pasu slovenski diplomaciji takorekoč skoraj popolnoma odsotna. Točke je nabiral predstavnik tiste nacije, ki nosi vsaj moralno odgovornost za največjo vojno v Evropi po letu 1945 – opozorilni zvonec, kako se naglo brišejo razlogi za začetek jugoslovanske morije in kako kopni slovenska zgodba o uspehu.

Dr. Türka je prekosil tudi kandidat države, ki smo jo in jo celo še gledamo zviška – Slovaško. Dokaz, kako slovenska zgodba o uspehu kopni tudi v primerjavi z drugimi državami Srednje in Vzhodne Evrope.

Ko bi dr. Türk zmogel več smisla za pridobivanje domačih prijateljev, bi mu v tem trenutku še laže izrekli spodbudno besedo in priznali, da je bil spodoben kandidat in da Sloveniji nikakor ni delal sramote. Predvsem pa je ta trenutek razlog za razmislek o celotni vladni politiki, ki Slovenijo odmika stran od toliko zaželene zgodbe o uspehu, zgodbe, ki nam je bila še do nedavnega povsem dosegljiva, a se bo, tako se zdi, kmalu povsem izmuznila v morju vrste zgrešenih vladnih politik; v morju, na katerem kraljujejo pirati iz vrst vsemogočnih sindikalistov in še vedno močnih stricev, neovirani s strani šibkega in nekompetentnega sodstva ter spodbujani s strani režimskih novinarskih in civilnodružbenih svečenikov. In v tem smislu je Türkov neuspeh zares dokaz in izraz neuspešnosti Slovenije danes.

 
Značke:

58 komentarjev

  • Zelo dobra in objektivna analiza, mestoma tudi občutljiva. Da bi bolje poznal diplomacijo, bi moral govoriti s parimi tujimi diplomati.
    Mislim, da je tisti stavek o drugorazrednosti Tuerk rekel zanalašč, usklajeno. Na levi in desni imamo močna pola, ki skrbita za neproduktivno kreganje in sovraštvo, zato, da mafija nadaljnih 26 let lahko krade in da birokraciji ni treba delati reform, da sebe zmanjša…

  • Tuerk je bil predsedniški kandidat undercover od SDS. Njegov brat je tudi vplivni funkcionar in v vrhu Elesa. Potem so to v prvih bojih razkrili in Tuerka so nabili predvsem “borci”, nakar je Tuerk odigral skrajno socialistično igro, proputinovsko, ki jo še danes igra. Mene njegova sluzavost in ortokomunističnost odbija. Veliko bližja diplomata sta mi Inzko in Mussomeli. Mislim, da Tuerk ni imel niti 3% šans. To je igra rdeče mafije

    • Z večino od tega, kar si zapisal, bi se dalo strinjati. Razen s tem, da ga zaradi brata povezuješ z SDS. Danilo Tuerk se je ves čas kazal, kar sem tu že zapisal, kot bolj kučanovski predsednik od Kučana. Zraven še neredko ohol in celo kulturno netakten. Niti malo se ni potrudil, da bi v njem svojega predsednika videl t.i. desni pol Slovenije.

      Sicer pa- ja, Inzko bi bil po mojem zelo dober in odgovoren generalni sekretar OZN. Vprašanje pa, kaj bi na tem položaju uspel dosegati. V BiH mu kak bistven preboj dozdaj ni uspel; kar pa ni prvenstveno njegova krivda.

      • Ne zaradi brata, ne samo zaradi tega. Ker vem kako protikrščanski in proticerkven je moj brat in ker poznam številne družine znotraj kazerih je isti prelom kot v državi. En brat je za naše, drugi za vaše. Oče je za naše, sin je za vaše.

      • Nekdo je pisal, da je sds prvi, ki je Tuerka vabil za predsednika. Šele v bitki z Gasparijem so ga “borci” nabili na kol zaradi tega. Šele takrat je ploščo obrnil ostro v komunistično smer. Pri tem mu je ves čas pomagal SDS, tudi s ponarejanjem dokumentov glede velikovca.

  • Turkova kredibilnost ali nekredibilnost seveda ni odvisna od domačih in tujih prijateljev, temveč od njega samega.

    Njegova nepojasnjena vloga v zvezi z Velikovcem, njegova delitev državljanov na prvo- in drugorazredne, njegova oznaka medvojnih in povojnih gnusnih zločinov za drugorazredno temo, njegovo odlikovanje vodstva sistemskega kršenja človekovih pravic, soglašanje z neutemeljenimi napadi na “imperialistični” Zahod, zlasti pa ZDA itd.

    Človek s takšno prtljago ne bi smel niti pomisliti na takšno kandidaturo. In njegovi podporniki prav tako ne. Vse to samo dokazuje, da smo postali povsem dezorientirana družba, družba brez pozitivnih vrednot.

    • tolmun1 tolmun1

      Tine kredibilnost Türka je enaka ničli,resnično je odvisna samo od njega in predvsem njegove značaja in odnosa do Slovenije v vseh pogledih!Na žalost je njegovo minulo delo ena sama povzpetniška avantura,kar mu niti ne bi zameril,če bi bila grajena na temelju razuma in poštenega odnosa do preteklosti nekdanje SRS in kasneje osamosvojene Slovenije!Karierna pot g.Türka,je bila vse prej,kot pot kredibilnega človeka,ki ljubi in spoštuje svojo Domovino Slovenijo in njen narod!Njegova vsem poznana izjava o drugorazrednosti nepojmljivega zločina nad Slovenskim narodom v HUDI JAMI,je dovolj jasno razkrila njegov politični in moralni modus operandi!Pristop g.Türka k problematiki posledic državljanske vojne,ki je kot vse kaže razklala slovenski narod za vse večne čase,je dokaz,da ne
      zmore pravično sprejemati in soditi dogodkov in posledic narodu vsiljene revolucije.Kako naj bi bil potem lahko kandidat za voditelja OZN?Ocena genocidnih dejanj v njegovi lastni domovini kot nepomembna in drugorazredna,je višek cinizma in nespoštovanja žrtev,ne vojne,ampak zločinske komunistične revolucije izpeljane po načelih in vzorcih boljševikov Lenina in Stalina v Rusiji!

  • Sarkazem

    Rad bi popravil avtorjev naslov, gre namreč za neuspeh vladajočega režima v Sloveniji. Slovenija kot prijetna deželica žanje uspehe v turizmu, kot novoodkrita destinacija v tujih medijih.
    Vladajoči režim pa je doživel že tretji zaporedni debakl, ne le neuspeh, če naštejemo kandidature Bratuškove, Bettetove in zdaj Tuerka.
    Da ne gre le za neuspeh, ampak katastrofo, je treba vedeti, kljub veščemu prikrivanju ob glasovanju. Od petih stalni članic v Varnostnem svetu je dobil štiri rdeče kartone, vse tri zahodne in ruskega. Kot udbokomunista ga ni hotela zavreči le podobnomisleča Kitajska. Razni eksoti, ki igrajo vlogo nestalnih članic za 2 leti in nato za desetletja poniknejo v anonimnost, itak niso pomembni.
    Pomembno je, da so slovenski režim, kljub nepomembnosti, končno le prečitali in v vseh treh primerih ugotovili, da gre za “naše” kandidate, ki jih delegira titoistično krvavo ozadje.
    To ozadje se je temeljito osmešilo, saj smo vsi že prvi dan kandidature vedeli, da nima niti najmanjših možnosti. To so vedeli tudi režimski predstavniki od predednikov, ministrov do diplomatov, ki so se z lobiranjem morali smešiti zaradi pritska stricev iz ozadja.
    “Pirov poraz” Tuerka pa žal pomeni, da je nesporni zmagovalec in generalni sekretar OZN postal socialist, bivši funkcionar socialistične internacionale z izdelanim socialističnim pogledom na svet, Tuerk bi s svojim oportunističnim podrejanjem mogotcem bil drugačen. Še sreča, da ta funkcija ne pomeni skoraj ničesar in da izgublja na pomenu, kar dokazuje “uspešno” Ban Ki Moonovo posredovanje v kriznih žariščih.

  • Čeprav je šlo za mednarodno funkcijo pri kateri domača podpora ni imela velike vloge, bi Türk dejansko težko računal z domačo podporo tistih, ki so se oddahnili, ko ni bil še drugič izvoljen za predsednika države. Teh pa ni bilo prav malo, če se spomnimo:

    http://primorske.si/Slovenija-in-svet/Predsedniske-volitve/Pahor-Turka-premagal-v-vseh-volilnih-enotah.aspx

    Za širšo podporo v domovini se Türk ni niti zavzemal, morda prav zavedajoč se dejstva, da je izgubil predsedniške volitve, ne toliko zaradi velikega navdušenja volivcev nad Pahorjem, kot predvsem zaradi nasprotovanja njemu samemu.

    Najbrž pa se mu tudi zaradi lastnega napuha (ki ga avtor članka prizanesljivo označi kot samozavest in ambicioznost) ni ljubilo boriti za širšo podporo v domovini.
    Če je namreč razmišljal, podobno kot pri vprašanju pomorjenih v Hudi jami, o prvo in drugorazrednih temah, mu je za ukvarjanje z ‘drugorazredno’ domačo podporo gotovo umanjkalo volje, ko je bilo vendar v igri pridobivanje ‘prvorazredne’ mednarodne podpore.

    No, pa se je Türk uštel. Pri sedanjem porazu bi mu morebitna ‘drugorazredna’ domača podpora še kako prav prišla, da bi se počutil manj poraženega. Tako pa je ostal brez podpore, tako doma kot na tujem.

    V članku piše: “Navsezadnje dr. Türk potrebne kompetence za to mesto ima.”

    Avtor bi vendarle moral navesti, katere so te kompetence. Golo dejstvo, da je nekdo nekoč že sedel v OZN ali da je bil predsednik neke manjše države članice, v mednarodni konkurenci očitno ni merilo kompetentnosti pri kandidaturi za generalnega sekretarja OZN.

  • Zdravko

    Prav hecno je da so 4 od 5 kandidatov iz razsutih držav kot je, Slovenija, Slovaška, Srbija in Bolgarija. Pa res, kdo so ti ljudje in kaj si mislijo da so?!
    Očitno je funkcija gen. sekretarja veliko izgubila na prestižu. Zelo veliko.
    Še dobro da je bil vsaj Guterres na seznamu, ker bi sicer imeli totalno blamažo v ZN. Da bi Tuerk zumagal, si ne morem niti predstavljati, kakšna totalna farsa bi bili ZN. Od ostalih bi morda bil Lajčak še najbolj primeren.

    • Zdravko, Slovaška ni razsuta država. Pred dvemi leti sem bil službeno na obisku na enem izmed njihovih ministrstev glede nekega projekta nacionalnega pomena.

      Lahko zatrdim, da zelo dobro in učinkovito delujejo. Bistveno bolje kot mi. Zato ni čudno, da se v nasprotju z nami vzpenjajo na lestvicah mednarodne primerljivosti. In nas seveda prehitevajo.

      Tudi njihov kandidat je bil neprimerno bolj kompetenten kot naš. Pri njih imajo bivši partijski funkcionarji in bivši člani tajne policije pač neprimerno manjši vpliv.

      • Zdravko

        No, saj Lajčaka sem omenil. Sicer se strinjam, hotel sem samo bolj poudariti. Drži, Slovaki napredujejo. Mi pa, nekaj let po neodvisnosti nam je kar šlo, sedaj pa že kar nekaj let stagniramo, razen v višini javnega dolga. 🙂

        • Samo toliko, da vesta, da je bil Lajčak menda šolan v Sovjetski zvezi.

  • Od vseh potrebnih kompetenc ima tov.danilo najmanj eno preveč-namreč aktivno sodelovanje z Udbo…

  • Ne vem od kod ideja o Tuerkovih kvalitetah! Kot diplomat je bil predstavnik v vseh ozirih problematične države (SFRJ), ki je s svojo politiko neuvrščenosti v glavnem ‘delala cirkus’. Kot slovenski predsednik je naredil ogromno škodo: ustoličil je glavnega sodnika (Masleša) in generalnega tožilca (Fišerja), ki sta uničila sodni sistem. Ustoličil je arbitra, ki je miniral arbitražno sodišče glede meja s Hrvaško… Celo Rusi so spoznali, da je čista zguba. Ne vem, kje so razlogi za tako podporo tej kandidaturi. Podpiram baubau!

  • Sicer pa – ne pretiravajmo, prosim, kakšen strahovit fiasko da se je zgodil s to neuspelo kandidaturo za Slovenijo. Ker to ni objektivno.

    Če si eden od okoli 10 ih kandidatov za neko službo, pač ni tako strahovit neuspeh, če nisi izbran. Imel si pač matematično gledano 10% možnosti, da se to zgodi in kar 90%, da se ne.

  • Če je ta kandidatura velik neuspeh, je predvsem Tuerkov osebni neuspeh. Kot je bila to bolj Tuerkova osebna kandidatura, kot pa kandidatura države.

    Podobno velja za Jeremića in Lajčaka, ki sta se res dobro odrezala. Prvenstveno zato, ker so v njiju prepoznali kvalitetetna kandidata. Ker sta imela osebne kvalitete, ne ker bi imela Srbija ali Slovaška tak posebej odličen renome ali velik vpliv.

    Jeremić nima nič s sramotno vlogo Srbije v 90. letih. Kar se za Vučića in Nikolića ( oba Šešeljeva pristaša in člana njegove stranke v tistem času), ravno ne more reči. V tem se z avtorjem članka ne strinjam. Mladi Jeremić je tedaj študiral na Harvardu.

    Tudi Antonio Guiterres je zmagal kot osebni kandidat. In ne zaradi Portugalske. Ima kar nekaj konkretnega za pokazat do zdaj ( posebej v zvezi z begunci) in ima tudi neko osebno pozitivno karizmo. To zadnje zanesljivo ne velja za Danila Tuerka.

    Ne vem tudi, zakaj se avtor članka čudi, da se za Tuerka ni bolj potegnila Rusija. Vprašanje, če bi to sploh bil velik plus, saj bi lahko posledično sledil veto ZDA, VB in Francije. Po slovanski logiki bi bila enako verjetna podpora Srbu ali Slovaku ali Bolgarki, po kulturno-verski pa še bolj. Vsekakor brez podpore ZDA, VB, Francije kandidat nima najmanjših šans.

  • Berem: “Ob vsakem neuspehu Slovenca ali Slovenke na tujem bi bili morali biti zmožni toliko patriotizma, da poražencu ne bi privoščili njegove usode.”

    Z napisanim se strinjam, če poraženec igra za lastni denar.

  • Sarkazem

    Se je pa naša vrhuška s kandidiranjem Türka boleče ustrelila v lastno koleno. Kljub temu, da funkcija generalnega sekretarja ne pomeni dosti, ker nima niti divizij, niti milijard pa zahodna velesila skrbno preveri s kom bo imela opravka v njujorškem nebotičniku in kdo ga predlaga in podpira. Doslej je ni brigalo, kdo je kdo v Sloveniji zaradi politične in demografske majhnosti in nepomembnosti in gospodarske netolerance tujih investicij. Bivši veleposlanik Mussomeli je večkrat omenil, da mu na pripravah za ambasadorja v State departmentu niso povedali ničesar o nenormalnih političnih razmerah, razklanosti, preteklosti in vladajočem režimu v Sloveniji. Ker niso poizvedovali, ker jih ni brigalo in ker niso vedeli kaj se dogaja v deželici z 20.000 km2 in 2 milijoni prebivalcev. Do poznavanja razmer pri nas, se je moral Mussomeli pretolči sam, ker je bil pač zvedav in inteligenten človek. Sedanji hodi po hribih in transverzalah in ga spet bolj malo briga. Toda s kandidiranjem drugorazrednega so vzbudili pozornost in preverke, izvedeli so za Hudo jamo in njegove izjave ter podporo naše nomenklature, izvedeli so, da je Türk okrcal Mussomelija in kaj je Stanovnik kričal v Lažgošah in kolektivno so vse tri zahodne sile dvignile rdeči karton. Celo socialist Holland in “pobožni” Putin. Skratka naš režim je vzbudil pozornost in mogoče je tudi zato moral nekoliko popustiti pri Hudi jami.

  • Dobra plat mednarodnih neuspehov kandidatov kontinuitete je, da svet spoznava, kakšno je stanje pri nas in kdo nam v resnici vlada.

    Dvomim sicer, da bi se zaradi tega pri nas kaj premaknilo. Dobro pa je, da zunanji vedo s kom imajo opravka in bodo morda malo bolj previdni pri poslih z njimi.

  • Kako to, da nihče od komentatorjev ne problematizira tega, da je bil portugalski kandidat, ki je zmagal, nekoč funkcionar komunistične stranke, ki je na Portugalskem zelo vplicna, kot pri nas SD, ki je podeužnica rdeče mafije? Tako kot Barosso in nekdanji nemški zunanji minister Joška Fišer.

    • Verjetno misliš portugalsko socialistično stranko, ne komunistično? Lej, se da z njimi, za razliko od komunistične diktature, precej normalno živet. Brandt, Palme, Kreisky, Shroeder, Blair. Pučnik in Tomšič sta bila recimo navdušena nad njimi, ko sta bila v Nemčiji.

    • A tega, da je Antonio Guterres praktični katolik, pa ne veste, Pavel? Ali boste tudi to problematizirali?

    • Zdravko

      Pa kaj bi ti, razpustil Združene narode? Kaj moremo, če je očitno ugled ZN na najnižji točki doslej. Res, morda bi jih Tuerk pokopal in bi bil ustreznejši kandidat…

    • Pavel,
      socialist gor ali dol – Guterres je reševal problematiko, ki ji ne vi ne jaz nisva bila, nisva in nikoli ne bova kos 😉

      https://dnevnik.si/1042719234

  • Sarkazem

    Ne, tega pa tudi moja malenkost ni vedela. Pač pa, da je bil predsednik socialistične internacionale. Prepričani in zavedni socialisti pa so običajno materialisti, marksisti in ateisti. Nekdo se tu moti!

  • Sarkazem

    Hvala, Vanja. Nisem vedel, da je po poklicu inženir oz. fizik in da je res katolik celo aktivist katoliške mladine. Tudi jaz doslej nsem mogel razmišljati krščansko + socialistično.Kakorkoli že, zdaj sem boljše volje.😊

  • Guardini

    Mene pa “čudi ” naša diplomacija. Saj se menda kaj potipa predstavnike velike peterice, preden se da uradna podpora države nekemu kandidatu. Zakaj Erjavec ne odstopi recimo ? Šala, saj smo vendar v Sloveniji.
    Guterres je pa odlična izbira. Žal OZN nima nobene moči več.
    Zanimiv bi bil podatek o številu in spisek slovenskih predstavnikov v tej organizaciji, saj nekateri tam kampirajo desetletje in več in seveda njihov strošek za Slovenijo. Šala, saj smo vendar v Sloveniji, tega podatka ne bo mogoče dobiti.

    • Guterras ni odlična izbira. Pač pa komunist v komunistični, kolektivistični, birokratski organizaciji.
      Strahotno je gledati, kakšne pojme imate “katoliki” in “desničarji”. Iste kot slovenski komunisti. Potem pa se delate neumne zakaj smo v Sloveniji v tako globokem dreku.

      • Guardini

        Pavel, v dreku smo zaradi takih kot si ti. R.ti Kocbekovske.

      • Saj ti in tvoji naši oponašate Kocbekov krščanski socializem. Samo, da Kocbek ni bil tako primitiven, vulgaren in neumen. In ne delaj škode imenu Guardiniju. Tako kot oni komunist, ki se imenuje jesus.

    • Zdravko

      Če so bili od 5 kandidatov, 4 “naši”, je očitno OZN v velikih težavah. Saj, zadnjih pet let, v OZN ni bilo res nič pametnega. Vsaj jaz se ne morem spomnit.
      Včasih je OZN nekaj pomenil in Varnostni svet je nekaj počel….
      To me spominja na UEFA, ki ji je ugled tako zaškripal, da je tudi Čeferin dober za predsednika. Ne vem, morda se samo meni zdi, ampak zadnjih pet let, res, ali se je kaj pomembnega/dobrega zgodilo?
      Dlje od toplogrednih plinov nismo prišli in te glupe odločitve, ki jo je sedaj sprejela EU, “da se temperatura ne bo dvignila za več kot 2 stopinji”. Takšne “odločitve” so sposobni samo že od arogance čisto zblojeni vladarji.

      • OZN je socialistična, kolektivistična organizacija v kateri so najbolj pokvarjeni, skorumpirani birokrati. Je real politika ZDA, ki so največji vplačnik. OZN je enak SFRJ. Podkupljiva do konca. Dokler je grozila SZ so jo polno podkupovali.
        Ozn je nastala zaradi tretjega sveta, danes pa je zaradi birokracije in multinacional.

  • Priznam, da o Guteressu veliko stvari nisem vedel. Celo njegov priimek sem gori narobe napisal. Prebral sem zdaj zanimive biografske linke, ki jih je dal(a) Vanja.

    In tudi jaz mislim toliko bolj, da je res izbran pravi kandidat. Ni čudno, da je bil stalno med vsemi daleč v vodstvu. Za slovenskega katolika, navajenega, da v domačem okolju nekdo z izpostavljenim katoliškim prepričanjem nima pravih šans, je lahko tudi veliko zadoščenje tak izbor.

    Evo, meni je veliko zadoščenje izbor Antonia Guterresa za generalnega sekretarja OZN. Človek mi je mnogo bližje kot Danilo Tuerk, Slovenec gor ali dol. Nenazadnje se ta kot jugoslovanski diplomat v času osamosvajanja Slovenije ni kazal kot posebej prepričan Slovenec, prej je oportunistično čakal, katera stran bo prevladala.

    • Zadnjič si spraševal o povezavi Clinton – ISIS
      http://endingthefed.com/boom-wikileaks-confirms-hillary-sold-weapons-to-isis.html
      HRC je ves čas delala v politiki, javnem sektorju. S korupcijo je zaslužila 80 milijonov dolarjev.

      • Ta članek, ki si ga dal v povezavi, sam ne skriva, da je očitno dejstvo v njem to, da je HC odobrila pošiljko orožja prozahodnemu Katarju. Naprej je razumeti, da gre bolj ali manj za špekulacije.

        Delno naj bi orožje služilo destabilizaciji Libije, točneje Gadafija. Potem naj bi se del preusmeril v Sirijo, za oboroževanje upora proti Asadovemu režimu. Nekega prepoznavnega ISISa takrat niti še bilo ni, zato članek napiše Al Kajda/ ISIS.

        Vedno sem pisal, da se je zelo nekonstruktivno izšlo zahodno ( ameriško) spodmikanje Gadafijevega in Asadovega režima. Nenazadnje je ta milijonski begunski val predvsem posledica tega početja in še prej v Iraku. Če kaj dokazuje tvoj link, dokazuje predsem to krivdo Clintonove.

        Na podlagi tvojega linka bi lahko zatrdili, da pravi krivec za kaotičen vdor parih milijonov v Evropo ni Angela Merkel. Ampak med drugimi Hillary Clinton. Ampak do tega spoznanja ljudem ne seže. Slovenski desnici sploh ne. ( Beri Črnčec, Čuš, Nova TV, Jože Biščak ipd.)

        Vsi ti skupaj bi se morali opravičit Angeli Merkel.

        • “Vsi ti skupaj bi se morali opravičit Angeli Merkel.”

          ???
          Njena najbolj nedolžna vloga, če gledamo zelo prizanesljivo, je koristni idiot.

  • Sicer pa me ne preseneča, če se mlad, idealov poln človek, sicer aktiven kristjan v razmerah dolgoletne zatiralske desničarske vojaške diktature odloči za upor v okviru nekoliko levičarske opozicije. Konkretno socialistične. Tudi Kocbek je tako naredil z mislimi na Španijo; pa ne trdim, da se je nujno prav odločil. Podobno je tedaj ravnal George Orwell, ki je celo aktivno sodeloval na republikanski strani, a potem napisal uničujočo kritiko na račun levega kolektivizma in totalitarizma.

    Vidim, da je kot vodja socialistov Guterres ostal zvest temeljnim katoliškim socialnim opredelitvam glede družine in življenja, kar je redka vrlina na levici. Ob referendumu za sprostitev relativno restriktivne portugalske zakonodaje glede splava, je menda pomembno prispeval k prevladi glasu proti. Od socialistov pač tega nismo vajeni.

    • A ti videš kakšno kvalitetno razliko med levim kolektivizmom (komunizmom) in desnim kolektivizmom (fašizma)? Kajti kolektivizem je socializem. Socializma brez sindikatov in množic ni.

      • Nekoliko sta različna, a oba zelo zgrešena. Nesprejemljiva. Komunizem seveda ni enako zahodne kapitalistične države pod trenutnim socialističnim oz. socialdemokratskim vodstvom. Dovolj si bister, da bi bil sposoben delat to razliko. Pa je namerno nočeš, da bi diaboliziral vse, kar ni totalno sledenje preroku Mrkaiću. Ali Adamu Smithu. Celo Ayn Rand in njene antiteistične sledilce zadnje čase dodajaš med svoje zvezde vodnice.

        ps. Sindikati so lahko škodljivci. Če jim je dopuščena prevelika vloga ali če si sami vzamejo vlogo, ki jim ne pritiče. Sicer je prav, da obstajajo. In da obstaja socialni dialog med predstavniki kapitala in predstavniki delavstva oz. zaposlenih. To je eden političnih temeljev zahodne Evrope, od l. 1945, predvsem po zaslugi krščanskodemokratičnega katolištva.

  • IF
    Kristjan ne more biti socialist! Nekaj je da si za socialno državo, drugo pa politična opredelitev. In socialisti so poleg islama največje zlo na planetu.

    • Lej, čisto vseeno ali po tvoje more ali ne more. Dejansko so obstajali v slovenski in evropski preteklosti. In tudi stavim, da bi se znotraj današnje socialistične skupine evropskega parlamenta ( mislim, da šteje okoli 130 poslancev) našli taki, ki so aktivni kristjani. Nedavni socialdemokratski predsednik nemškega parlamenta je bil npr. istočasno socialdemokrat in bivši evangeličanski pastor, torej evidentno kristjan.

      Antonio Guterres, novi šef OZN, je kot vidiš tudi taka kombinacija. Lahko zaradi mene ti trdiš, da ta človek sploh ne obstaja. Če bo taka trditev vtis o tvoji bistrosti dvigovala, pa ti mirno prepuščam…

    • Popravek: mislim sem zgoraj Wolfganga Thierse-ja. Zdaj vidim, da sicer ni bil pastor ( z nekom sem ga zamenjal, morda z Joachimom Gauckom). Je pa bil in je vodja skupine znotraj stranke: “Christen in SPD”. Že sam obstoj take skupine torej tvojo trditev direktno demantira.

    • Tudi prejšnji in zdaj že pokojni legendarni dunajski župan Helmuth Zilk je bil istočasno socialist in aktivni deklarirani katoličan.

    • Eno je sociala in drugo je socializem.

      In pa … seveda je kristjan lahko socialist ali pa antikrist ali pa še kaj! Ampak! Ali bo zveličan?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI