Hrvaški primer zmage v Sloveniji težko uporaben

Marijan Drobež 4.10.2016 6:32
 
Volitve, foto: Aleš Čerin

Volitve, foto: Aleš Čerin

V Sloveniji je javnost čedalje bolj ravnodušna do politike in se nanjo praviloma medlo odziva. V zadnjem obdobju vlada zatrjuje, da se družbenogospodarske razmere v njenem mandatu izboljšujejo, toda t. i. preprosti ljudje tega ne občutijo. Revščina najbolj občutljivih in prizadetih slojev prebivalstva se ni zmanjšala. Uradne izjave in kazalci sicer vzbujajo iluzije, saj napovedujejo, da bo gospodarska rast letos in prihodnje leto precej višja od predvidevanj in napovedi. Toda zasluge zanjo ni mogoče pripisati vladi. Ključna dejavnika morebitne rasti bosta namreč izvoz in napovedani porast zasebne potrošnje. Šele leta 2017 naj bi h gospodarski rasti zaradi novega pridobivanja evropskih sredstev prispevale tudi državne naložbe.

Sicer pa je tudi nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman odločna in nepopustljiva v svojih napovedih strategije finančne politike in ukrepov v Sloveniji. Že v predlogih proračunov za naslednji dve leti napoveduje nadaljevanje varčevanja, sprejem zakona o obdavčenju nepremičnin in uvedbo novih davkov. Le-te razlaga kot mini davčno reformo. Gospodarska zbornica, Obrtno-gospodarske zbornice in v druge povezave vključena podjetja opozarjajo, da se bodo proti novim davščinam odločno borili. Prvič omenjajo, da se bodo novim dajatvam uprli lahko tudi z demonstracijami na ulicah. Pri tem ponavljajo, da je slovensko gospodarstvo že zdaj preveč obremenjeno z raznimi dajatvami, zaradi česar zaostaja v konkurenci na tujih tržiščih. Vlado so pozvali, naj predlog omenjene t. i. mini davčne reforme umakne, tudi zaradi tega, ker naj bi bila ta namenjena nadaljnji finančni krepitvi javnega sektorja, ki je v Sloveniji glede na velikost države pretirano velik in drag.

Vso državo pa je vzburil množičen protest slovenskih zdravnikov, ki so na izredni skupščini Zdravniške zbornice razkrili, koliko gorja se zaradi pomanjkljivosti in napak zdravstvene politike dogaja bolnikom. Toliko obsodb in kritik v Sloveniji na javnem prostoru že dolgo ni bilo slišati. Kar okoli 400.000 bolnikov čaka na pregled oziroma na sprejem v oskrbo, zdravniki pa jim ne morejo zagotoviti sprejema in zdravljenja. Zdravstvo namreč ne prejema dovolj denarja iz zdajšnjega sistema financiranja, pa tudi zdravnikov je premalo. Ti že skoraj množično odhajajo na delo v tujino. Najbolj so prizadeti bolniki z rakastimi obolenji in s srčno-žilnimi boleznimi. Mariborski kardiolog Vojko Kanič je v razpravi na izredni skupščini ogorčen dejal, “da človeško življenje na slovenskem političnem vrtiljaku ni vredno nič. Kopičenje težav v zdravstvu povzroča, da sistem ubija bolnike. Politiki ljudem obljubljajo neomejene pravice, ki pa jih zdravniki ne morejo uresničiti”. V takih razmerah se povečujejo tudi primeri groženj in nasilja nad zdravniki. Nekateri naj bi hodili v službo že v spremstvu varnostnikov.

Slovenski zdravniki so na omenjeni izredni skupščini Zdravniške zbornice sprejeli deklaracijo, v kateri so razložili in utemeljili svoje poglede na razmere v zdravstvu in zahtevali, da država poveča sredstva zanj. Toda verjetno se vsaj kmalu ne bo zgodilo nič, ker vlada ne ukrepa. Kaže namreč, da je njen najvažnejši cilj obdržati zdajšnjo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc na njenem položaju ter utišati kritike o slabih razmerah in pomanjkljivostih v zdravstvu.

V delih politike se poglablja razprava o tem, ali bi v Sloveniji lahko uporabili izkušnje z nedavnih izrednih parlamentarnih volitev na Hrvaškem. Tam je namreč zmagala desno usmerjena stranka HDZ, ki jo vodi evropski poslanec Andrej Plenkovič. Zmagala naj bi tudi zato, ker je odstavila s položaja prejšnjega predsednika stranke Tomislava Karamarka, ki je pri volivcih postal nepriljubljen. Ali bi bil tak primer oziroma model uporaben tudi v Sloveniji, tako da bi morda Janez Janša zapustil položaj predsednika SDS in s tem stranki omogočil nadaljnji vzpon in pridobitev novih volivcev za desno politično opcijo? Mnenja so različna, toda več je tistih, ki so prepričani, da Janez Janša ne bo zapustil svojega položaja, ker bi s svojim odhodom SDS, stranka, ki jo vodi, izgubila svojo vlogo in prestiž. Aleš Maver, latinist in zgodovinar, meni, “da so slovenske stranke, sploh če hočejo biti velike, izrazito vezane na osebnosti svojih prvakov, ne na program ne na ime ne na tradicijo stranke”. Zgodovinar dr. Stane Granda pa je prepričan, “da bi se v Sloveniji vrsta strank brez njihovih pravih voditeljev sesula. Toda zgodovinske zasluge in ideologija stranke so premalo za uspeh na volitvah. Ljudi je treba pridobiti z zagotovili in obljubami, ki jih hočejo slišati in so jim pripravljeni verjeti. To pa je predvsem boljše življenje, in to že jutri. Na prihodnje odzive in ravnanja naših volivcev bo morda lahko vplival tudi volilni poraz hrvaških volivcev na politični levici”.

Med drugimi dogodki v politični kroniki prejšnjih dni navajam, da je v Sloveniji veliko prebivalcev ponujalo bivanje beguncem, ki so vpadli k nam, vendar pa doslej nihče nobenega ni sprejel brezplačno. Nadalje poročam, da je narodni voditelj in politik v zamejstvu, dr. Drago Štoka, v nekem članku v tedniku Demokracija zapisal, “da brez demokracije ni svobode ne resnice, je le enoumje. Imam srečo, da lahko v Trstu vsako jutro preberem tri dnevnike. Kaj pa navaden državljan Republike Slovenije? V času, ko nas poplava bombastičnih parol, puhlih fraz in sovraštva v besedah lahko tudi trenutno zbega, morda kvari naš vsakdanjik in demokratično zavest, se moramo nasloniti, trdno nasloniti na vrednote, ki so svetle in večne. To pa so vrednote in ideali slovenstva, resnične in neuklonljive demokratične zavesti, pa globokih in pristnih krščanskih korenin, ki jih nihče ne more omadeževati, kaj šele uničiti”.

K zavezništvu za slovenski jezik in narod je v nekem intervjuju pozvala tudi mezzosopranistka Manca Izmajlova. Dejala je, “da lahko poje že v petindvajsetih jezikih, vendar je slovenščina jezik moje duše, mojega doma, mojih staršev, prednikov. Izjemno pomembno se mi zdi vedno gojiti in poudarjati, kar sem po rodu in koreninah. Za vsakega Slovenca bi moral biti naš jezik, to je slovenščina, najlepši jezik na svetu”.

Sicer pa so v Ljubljani ustanovili novo Vseslovensko društvo literatov, prevajalcev in publicistov, z imenom Združenje za slovensko besedo. Predsednik je postal zgodovinar dr. Stane Granda. Združenje za slovensko besedo se bo od sorodnih društev razlikovalo po tem, da ne bodo izbirali članov na podlagi ocen. Bo sicer literarno in demokratično, toda bolj kot na literaturi bo temeljilo na odnosu do slovenskega jezika in njegovega poslanstva v naši zgodovini in kulturi. Združenje je samo v nekaj dneh pridobilo okoli 50 članov.

V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

 
Značke:

3 komentarji

  • Spomnem se Marijana Drobeža, ko je še z goriškega konca in zamejstva delal prispevke za nacionalno TV. Precej davno tega. Zdaj za Novi glas očitno dela povzetke dogajanja v Sloveniji, ki so nek bolj površinski pregled in ne grejo v globine. Je pa v njih čutiti veliko razsodnosti in modrosti, ki jo je v slovenskih medijih zelo pogrešam.

    Drobež očitno razume, kje na robu se giblje slovensko zdravstvo ta hip in kako alarmantno upravičeno raste nezadovoljstvo tako bolnikov kot zdravnikov. V Sloveniji se pa novinarji norca delajo iz opozoril iz zdravniških vrst. Baš jih briga. Politika in sindikati vztrajajo pri obljubljanju nemogočega – največji nabor zdravstvenih pravic iz splošnega zavarovanja v celotnem zahodnem svetu; obenem ista politika in predstavniki gospodarske zbornice poskrbijo, da je za to na voljo le 8,8 BDP. Vsi ti pa družno ideološko-politično preprečujejo reforme sistema in tudi vstop privatne pobude in privatnega kapitala v zdravstveni sistem. Situacija zdravstvenega sistema, ki jo vzdržujejo odločevalci ( oblast, torej ta hip Cerar in Kolarjeva ter na drugi strani Semoličevi in Hribar-Miličevi birokrati preko ZZZS, ki jo obvladujejo) je nora in na robu totalnega sesutja.

    Tudi glede projeciranja hrvaških povolilnih razmerij v Slovenijo vidim pri Drobežu dobro presojo. Vsekakor bo Janša politično preživel samo, če se bo dobro odrezal na naslednjih volitvah. Če bojo izvedene v kolikortoliko normalnih razmerah ( kar volitve pri nas vsaj od 2008 naprej niso bile). Torej vsaj relativna zmaga, če že ne možnost oblikovanja nove vlade. Včasih je tako politično neaktiven, da dvomim, če se mu sploh še da zmagat.

    “Plenkovića”, ki bi nastajal v ozadju, pa ne vidim. Zver je zmeren in politično razgledan, ampak smo videli njegov doseg na predsedniških volitvah. Ki ni zmagovalen. Okoli 20%. Ne vidim človeka v SDS, ki bi ta hip dosegel več kot Janša ali Zver. Tudi v N.Si niti približno. Peterle največ povleče v tej stranki. Videli smo proti “drugorazrednemu”, da to niso zmagovalni procenti. Hojs je bil zvezda alternative v N.Si, ampak je bil daleč celo samo od zmage proti Novakovi.

    Osebno sem precej zmagovalne karizme videl v Marjanu Podobniku, Virantu in Žerjavu. Škoda, da se zgodba z njimi za desnico ni izšla. Ne ocenjujem tu, po čigavi krivdi. Sam bi privoščil Marjanu Podobniku, da spet prevzame ljudsko stranko. Mislim, da bi jo vsaj v parlament bil sposoben pripeljat. Gotovo prej kot Zidanšek.

    Če bi koga sam želel videt sveže v pomladni politiki, je to Klemen Jaklič. Mislim, da bi desna-sredina imela odličen potencial, če bi se ji on priključil na vidnem in vplivnem mestu. Tudi v programskem smislu. Briljiral bi v debatah in na predvolilnih soočenjih. Ne bi nam bilo v intelektualnem smislu nerodno povedat, koga obkrožimo na volilnem lističu.

    • Kapodistrias

      Se strinjam, s Klemnom Jakličem bi slovenska tkim. desnica veliko pridobila, vendar menim, da ni tako neumen, da bi kot mednarodno uveljavljeni pravni strokovnjak šel drezat v to dolinskošentflorijansko politično beznico levičarjev.

      • Če se hoče vrnit v domovino … Na ljubljanskem pravu dediči Ljuba Bavcona temeljito poskrbijo, da zanj ne bi bilo mesta. Tudi na drugih strokovnih funkcijah. Kolegi se ga očitno bojijo in so mu fouš, vsaj večina njih in odločevalci. Težko se bo sploh vrnil drugače kot v politiko.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI