A. Maver, Večer: Janez Janša in varljiv hrvaški zgled

Časnik 4.10.2016 0:02
 

Ob prepričljivem uspehu Andreja Plenkovića na nedavnih hrvaških volitvah se je marsikdo ozrl čez Kolpo in kar samo se mu je zastavilo vprašanje, ali bi lahko stranki podobnega profila, kot je njegov HDZ, kaj podobnega v bližnji prihodnosti uspelo tudi v Sloveniji. Zdelo se je, da je recept Hrvatove zmage na moč preprost. Dovolj je bilo zgolj zamenjati nepriljubljenega strankinega šefa, ki ga javnost ni bila samo sita, marveč je le malo pred tem zabil amaterski avtogol in skoraj potopil svojo druščino.

A četudi je med Slovenijo in Hrvaško zgolj Kolpa, stvari niso tako preproste. Prvič ima HDZ iz razlogov, ki jih tukaj ni moč natančneje razdelati, precej večjo bazo zvestih volivcev, kot jih ima katerakoli slovenska stranka. V Dalmaciji in Slavoniji so območja, kjer je bila in bi bila stranka zmagovita celo takrat, ko je ali bi delala še večje neumnosti kot nedavno pod Karamarkom.

Veliko pomembneje in v razmišljanjih o prenosljivosti Plenkovićevega modela na Slovenijo pogosto prezrto je, da si HDZ s številnimi drugimi igralci na sceni deli nekatera osnovna programska izhodišča. Če jih poimenujemo nacionalno-konservativna, ne zadenemo povsem, a hkrati bistveno ne zgrešimo. Za slovensko politično pamet skoraj povsem nepojmljivo je, da korenini v njih tudi Plenkovićev najverjetnejši partner Most, ki je v ring vstopil kot “tretja sila” in ga vodijo izrazito mladi ljudje. Veliko podobno usmerjenih sogovornikov lahko HDZ najde celo znotraj poražene ljudske koalicije, vsaj v Hrvaški kmečki stranki.

V Sloveniji je drugače. Tukaj so pogledi desnosredinskih strank praktično vse obdobje po letu 1990 manjšinski, zaradi česar je sestaviti “desno vlado” v Sloveniji skoraj misija nemogoče že samo od sebe. Leta 2004, ko so bile možnosti za to najboljše, je bilo treba na vladno ladjo vseeno vzeti Desus, pa tudi znotraj samih desnosredinskih strank so obstajali pogledi, ki so bolj sovpadali z običajno večinskimi stališči volilnega telesa. Če smo ta v hrvaškem primeru opredelili kot nacionalno-konservativna, jih je v slovenskem pravzaprav teže poimenovati. Še najbližja oznaka bi bil etatizem, prepričanje o nujnosti močne države, združeno s strahom pred dramatičnimi spremembami, kar sicer pogosto razumemo kot konservativno prvino.

A če so se Hrvatje spričo hude gospodarske krize in očitnega neuspešnega spopadanja z njo v režiji takrat vladajočega HDZ-ja odrekli slednjemu kot branilcu nacionalnih svetinj in ga prepričljivo zamenjali z levo koalicijo, četudi samo za en mandat, je slovenskemu volilnemu telesu za tak korak na isti dan leta 2011 zmanjkalo poguma ali volje. Raje se je dalo preslepiti utvari, da “novi obraz” dejansko prinaša novo vsebino. Če desni sredini kot predstavnici očitno manjšinskih političnih pogledov v deželi ni uspelo za seboj zbrati politične večine takrat, se je njeno odmikanje od nje pozneje samo še stopnjevalo. Priznati je seveda potrebno, da je Janša kot njen najprepoznavnejši voditelj imel že precej boljše čase kot sedaj, toda njene krize zgolj njegovo slovo glede na opisane okoliščine ne bi odpravilo do te mere, kot jo je Karamarkovo.

Predvsem na ozadju odsotnosti resne perspektive, da bi se v kratkem vsaj približali oblasti, je razumeti tudi še kar trajajoče absurdne petelinje boje med Novo Slovenijo in Slovensko demokratsko stranko. Še vedno vztrajam pri svoji oceni, da ne morejo nobeni strani razen privoščljivega hihitanja nevpletenih prinesti ničesar.

Več lahko preberete na vecer.com.

 
Značke:

22 komentarjev

  • Ne strinjam se z Alešem. Dokler bo JJ v politiki, bodo komunisti vodili vlado, tako kot so jo vseh 26 let. Jj je simbol negativne selekcije v politiki. Večina desnih volivcev je to že pokazala zdavnaj, ker so volili Viranta in so sedaj v azilu. Interes za JJ ima samo skorumpirana “desna” birokracija in zmanipulirani starci. HDZ se je bila zmožna sama očistiti Jj (karamarka), SDS pa se ni. Hrvati imajo Most, Slovenci nismo sposobni

    • Pavel,
      kaj pa blekečete? Večina desnih volivcev da je volila Viranta?
      Po javno dostopnih podatkih je njegovo listo leta 2011 volilo 8,37 % volivcev, leta 2014 pa le še 0,64 %.

      Manipulirate mnogo bolj brezobzirno kot slovenski dominantni mediji 😀

      Odločite se že enkrat, ali boste govorili o volivcih ali o volilnih upravičencih: ko govorite o Virantu, po vaši oceni manj kot 10 odstotkov volivcev, ki so glasovali zanj, pomeni “večina desnih volivcev”, ko pa govorite o stranki SDS in Janši, pa njihovih 20,71 odstotkov volivcev, kolikor so jih prepričali na volitvah 2014, po vašem pomeni “samo še 10 % volilnih upravičencev”. To je manipulacija par excellence!

      • Ko se je Virant pojavil s Pezdirjem, je v prvih anketah imel 25%. Ljudje,ki so bili tam, so bili povprečno 30 do 40 let stari. Seveda je potem prišla afera, 2x lahko ugibate kateri komunisti so nabili birokrata Viranta na kol.
        Danes ljudje pod 45 let v večini ne hodijo na volitve. Razočaranje nad birokratom Virantom in celim Demosom je preveliko. Ena sama umazanija.

  • Tako HDZ kot SDP sta obe skorumpirani socialistični stranki. Res je, da zaradi ogroženosti komunisti niso več internacionalisti. Je pa vloga Cerkve v HDZ kolaborantska in sramotna. HDZ je tipična fašistična (nacionalizem+socializem) stranka, čeprav Kolindo zelo cenim, prav tako vplivne, ki so nabili Karamarka v rit.

  • Jj voli samo še 10% volilnih upravičencev. Večina Slovencev je zelo konzervativnih in prestrašenih. Navezani so na svoje fevde. Voliti hodijo samo še prestrašeni birokrati. Ti tudi sovražijo in strašijo na družbenih omrežjih, predvsem pa ljudem z agresivnimi kolektivnimi napadi ne dovolijo razmišljati individualno, ustvarjalno.

  • Podobno kot Maver sem se tu že sam izrazil. Ne vidim, s čim se ne bi dalo strinjati v tem članku. Vsekakor je Plenković zaenkrat zaigral na zmerne desnosredinske tone klasičnih evropskih krščanskih demokracij. Z več poudarka na sredinskem kot desnem. Podobno se je profiliral že Sanader ( po svoji vrnitvi iz Innsbrucka, kjer je spoznal predvsem tamkajšnjo vladajočo ljudsko stranko), samo pri njem so nastopili drugi problemi kasneje. Plenković deluje bolj zadržano in z manj nagnjenosti k samopašnosti; je pa njegovo družinsko nazorsko poreklo vsaj v generaciji njegovih staršev, oče je bil precej visoko v partiji in profesor komunikologije, rahlo problematično za krščanskega demokrata.

    • S tabo se strinjam. Tudi z večino teksta Mavra se. Ne pa, da brani “reveža” JJ, niti, da je HDZ konzervativna. HDZ je socialistično “konzervativna”. Slovenci smo zelo prestrašeni (konzervativni), togi, navezani na fevd in varni samo v odnosu, ko nas zlorablja Nekdo.

  • Sicer se jaz že skoraj četrt stoletja trudim prepričevati pomladno, demosovsko ali desnosredinsko javnost, kako bistveno bi bilo, da ta opcija zavzame čimveč sredinskega političnega prostora.

    Žal to izpade posvem sizifovski napor. Kakor po zahodnem svetu, zahodni Evropi skoraj nihče noče samega sebe razglašati za desnico, se zdi v Sloveniji prav nasprotno – čim bolj se večina slovenske javnosti pravzaprav že ad absurdum izreka levičarsko in nostalgično do komunizma, Tita, SSSR in podobnih reči, tembolj redki protikomunisti prisegajo na desnost in samo desnost.

    Nedvomno se je recimo Janša v zadnjem desetletju pomaknil v desno. S tem ni pridobil podpore, ampak jo je izgubil. Eni obtožujejo N.Si, da je šla v averziji do Janše v levo. Po mojem je v ekonomskem smislu z liberalnimi akcenti šla kvečjemu v desno. SLS pa tudi z nekarizmatičnim voditeljem, ko govori o ” veliki Sloveniji”. Zmeraj manjši politični prostor zasedajo dediči slovenske pomladi. Namesto da bi ga širili v sredino. Zame je to velika strateška napaka.

    S tega vidika bi bil prihod slovenskega “Plenkoviča” na politično sceno dobrodošel. Samo jaz ga ne slutim, kaj šele vidim.

    • Vse imaš prav, razen trditve, da je šel JJ v desno. Šel je v nacionalizem. V osnovi pa je bil vedno komunist. V vlogi komunista je izredno uspešen manipulator množic, kar mu moram priznati. Boljši od Kučana. Isto kot Kučan pa nima nobenih vrednot. Janšo drži nad gladino samo to še, ker z njim kolaborira oblasti pohlepna cerkev.

    • In zakaj misliš, da ti to ne uspe?
      In zakaj se javno bojiš pisati tako dobre članke kot je Mavrov, ki ima samo eno ali dve politično korektni (namerni)? napaki?

  • Sicer bi pa že lahko ugotavljali po četrt stoletja približne demokracije, da se Slovenija profilira na političnem zemljevidu Evrope kot izrazito levičarsko okolje. ( Okoli 80% časa imamo na oblasti leve vlade in niti eden od predsednikov republike ni bil kandidat desnice). Hrvaška pa nasprotno kot izrazito konzervativno.

    Če pogledamo malo dlje okoli nas, je Bavarska izrazito konzervativna. Enako Tirolska in Predarlberška. V Italiji Lombardija in Veneto. Levičarske so pa malo dlje oddaljene Emiglia-Romagna, Toscana, Ligurija. V Avstriji ob Dunaju še Gradiščanska. Delno tudi Koroška, če odštejemo Haiderjev interregnum.

    Škoda sicer za Slovenijo, če bo po pol stoletja rdeče diktature zdaj tudi v demokraciji trajno levo zaznamovana. Nedvomno bo to pomenilo gospodarsko nazadovanje, reformno in sploh duhovno mrtvilo. In še npr. skorajšnje sesutje zdravstvenega sistema.

    • Vedno bolj dvomim v te zgodbe. Da večina ne voli “desnice” so krive tudi osebnosti na “desnici” in njihova obnašanja. Nihče ni znal javnosti prepričati, da je veliko boljši od komunistov, predvsem, da je drugačen v obnašanju, smislu in ciljih. “Vsi kradejo!” je trditev večine. Bodimo no malo bolj kritični, saj v Sloveniji predvsem zaradi politikov kraljuje korupcija.

  • Glede na to da smo pred kratkim brali celo vrsto člankov o tem kako tranzicija ni končana, se temu opisu niti ni za čudit.
    Lahko ugotovimo le, da pri nas demokraciji ni bilo omogočeno, da bi zaživela po teh vzorcih, ki jih prepoznamo v sosedstvu.
    Kako naj ljudje hodijo na volišča, če ne vejo kdo je kdo in ne verjamejo nikomur več, z izjemo tistih ki “komu verjet” že dolgo vedo.

  • Dokler bodo vsega krivi drugi, ne bo sprememb. Problem je predvsem v nesposobnosti desnih kritikov JJ in ne toliko samega JJ.

    Zakaj NSi ne zmore nagovoriti več kot 5% volivnega telesa, zakaj SLS ne more prestopiti parlamentarnega praga?

    Razmere na Hrvaškem so z več vidikov povsem neprimerljive s Slovenijo. Strinjam se pa, da bolj sredinska politka prinaša več glasov. Toda ena stranka v nobenem primeru ne more dobiti absolutne parlamentarne večine.

    V tem, da “krščanska” stranka postaja udarna pest udbaškega omrežja, gotovo ni rešitve.

  • Lucijan

    G. Maver kot vedno dela isto napako. Zdaj je jasno, da to počne zavestno. Spet niti od daleč ne omenja najpomembnejše komponente – slovenskih antifašističnih medijev, ki imajo pri prepričevanju volivcev pomembnejšo vlogo kot stranke. Govorjenje o desnici in levici in podobnem je samo besedno žongliranje, ki dodatno megli slovensko politično sliko. Poglejmo samo hladnost medijev ob zadnjih aktivnostih okrog Hude jame. Namesto medijskega potresa, ki bi iz “zemlje” dokončno izrul ukoreninjene komuniste in njihove podpornike, beremo in poslušamo mlačne prispevke skromnih dolžin, na mestu pa, kjer bi morali biti članki o slovenskem zločinu, stolpce polnijo članki o Bavčarjevem igranju košarke. Nisem psiholog, toda več kot očitno je, da slovenski sprevrženi mediji delujejo na nezavedni oziroma podzavestni ravni, saj zmanipulirana raja Bavčarja povezuje z Janšo. Tako smo že spet pri Janši. Ker sem prepričan, da dr. Maver vse to razume, ga ne morem jemati drugače kot še enega krta v desnem polu.

    • To z Bavčarjem je res butasto do konca. Očitajo mu, da igra košarko. To je največja politična zgodba Slovenije zadnje dni. Hvala Bogu, da lahko trenutno igra košarko. Stenti, by passi ali karkoli so mu že delali v Medicorju na srcu ob ustreznih zdravilih in profesionalni odličnosti intervencijskih kardiologov pač omogočajo, da nekaj mesecev po posegu lahko igra košarko. In je dobro zanj, če se redno ukvarja z rekreacijo.

      Joj, so butasti! Da bi bilo po njihovi presoji očitno prav, če bi od ocene stanja življenjske ogroženosti, ki ga je lani dala dr. Zorčeva in zaradi česar ni šel na prestajanje kazni v zapor, moral Bavčar preostanek življenja preživeti v postelji. 🙁

      • Seveda so bedaki ti, ki Bavčarju očitajo igranje košarke. Saj je iz posnetka videti, da se ni silil metat trojke, ampak je samo malo ‘džuskal’ po igrišču 😀

        Danes 91-letnega soseda mojih staršev je pred več kot dvajsetimi leti operiral znan slovenski srčni kirurg in mu naredil pet obvodov koronarnih arterij. Možakar je še lani obdeloval svoj vinograd in njivo. Njegov kirurg, ki ga redno kontrolira, mu tega početja nikoli ni oporekal. Pa je kmetovati gotovo težje opravilo kot odigrati eno rundo košarke.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI