M. Stepišnik, Večer: Spet Janša

Časnik 30.9.2016 0:01
 

Janezu Janši je seveda jasno, da interpelacija vlade ne bo uspešna. Ob njej bi moral biti vložen tudi predlog za konstruktivno nezaupnico z imenom alternativnega mandatarja, kar je v trenutni slovenski politični geografiji seveda neizvedljivo, tako da lahko pričakujemo predvsem verbalni opozicijsko-koalicijski pingpong o stanju v državi. Da bosta pogoreli tudi interpelaciji zoper ministrici za zdravje in izobraževanje, Milojko Kolar Celarc in Majo Makovec Brenčič, je prav tako enostavna politična računica aktualnega trenutka. Vlada Mira Cerarja je v prvem polčasu imela trenutke, ko je bila neprimerno bolj ranljiva, politično šibka, notranje razklana, konceptualno neusklajena ali prestreljena z interesno-lobijskimi konflikti visoke eksplozivnosti. A v politično jesen gre Cerarjeva koalicija z usklajenim proračunom za 2017 in 2018, ki bo leto rednih parlamentarnih volitev, tudi obvladovanje begunske krize, ki ga uokvirja geopolitična situacija, je na njeni strani. Za zdaj, ta dodatek začasnosti je ključen. Začasno so popustila tudi trenja med SD in Desusom, SMC je nevtraliziral upor lastnih poslancev, kot je bil v primeru Luke Koper. Rekonstrukcija vlade je s podporo Kolar Celarčevi in Petru Gašperšiču odložena (vsaj) na konec leta. Kar bo za vlado vroče, je fronta z javnim sektorjem. Še vedno pa velja ocena, da tudi ta vlada ni zmogla nobenega resnejšega razvojno-reformnega preboja, sploh na ključnih področjih, kjer Slovenija vse bolj caplja za standardi razvite Evrope, denimo v zdravstvu, pri investicijah, infrastrukturnih načrtih, transformaciji gospodarstva … Toda tudi večina politične scene je interpelacijski torpedo v vlado celo pospremila z oceno, da pomaga Janša s tem še strnjevati vladne vrste.

Zato je poteze prvaka opozicije, torej zgoščeno inflacijo interpelacij in dvig njegove aktivnosti, treba umestiti v kontekst notranje dinamike v SDS in procesov, ki tečejo na desni sredini. Prvak SDS z radikalizacijo politike in retorike v zadnjih letih stranke ni potisnil le v izolacijo glede na preostale relevantne igralce, predvsem nekdaj partnersko in lojalno Novo Slovenijo, pač pa je pristop – kar se je zdelo dolgo praktično neverjetno – načel tudi notranjo disciplino in kohezivnost v SDS. Preventivno rušenje potencialno (pre)nevarnih ljudi v stranki, ki je nekoč znala pritegniti tudi zmernejše konzervativne člane akademske sfere in gospodarstva, je znižalo intelektualni in politični potencial. SDS sicer na lestvicah javnega mnenja vztraja pri vrhu, a se jastrebska, cinična politika odraža v tem, da se je v potencialnem dosegu volilnega telesa še bolj (samo)omejila. Ideološke teme, ki so nekoč v kulturnobojnem duhu še burile ozračje in mobilizirale, so sprožilec političnih refleksov le še pri delu politične publike. Tudi ljudje, ki si o slovenski levici ne mislijo nič dobrega, kvečjemu nasprotno, ob SDS-akcijah pogosto zamahnejo z roko, eh, spet Janša. Dobesedno. V ta koš potem kdaj padejo tudi dobre rešitve, predlogi ali opozorila, ki prihajajo iz stranke. Porast nacionalizma, manifestiran skozi protibegunska zborovanja, je ob zmerjanju drugače mislečih odvrnil volivce, ki so prej prepoznali v kakšnem drugem delu programa SDS, denimo gospodarskem. Širjenje strahu ima meje, na neki točki ljudje hočejo odgovore, kako bodo živeli, kakšna bosta šolstvo, zdravstvo, tudi medsebojni in medkulturni odnosi. Premiki se nazorno vidijo pri tem, da Janševi govori in prognoze danes nimajo več takšnega odmeva v politični in splošni javnosti kot nekoč, ko so imeli zelo hitro status politične bombe. Stranka, katere osnovna politična drža je biti vsestranski servis svojemu liderju, je dolgoročno mrtva. Kakšen preobrat lahko za poškodovan imidž stranke pomeni menjava na vrhu, zelo plastično kaže zgodba zadnjih volitev na Hrvaškem in zmaga prej odpisane HDZ z novim, umirjenim šefom Andrejem Plenkovićem.

Več lahko preberete na vecer.com.

 
Značke:

18 komentarjev

  • Andrej Plenković v Sloveniji ne bi dobil volitev. Hrvaška je kulturno-vrednostno mnogo bolj desna, konzervativna od Slovenije. Bolj katoliška in manj prokomunistična. Čeprav tudi zgodovinsko razklana.

    Na slovenski desnici tudi ni videti personalne alternative, ki bi bila na nivoju Plenkovića. Razen tega ga je na površje spravil krog zelo sposobnih ljudi, od Vladimirja Šeksa do Davorja Stiera. In to, da mu je celoten relevanten hrvaški medijski svet, od zmerno desnega do zmerno levega že pred tem soglasno priznaval velike kvalitete in potenciale. ( Si predstavljate, da bi slovenski levi mediji stalno pozitivno pisali o neki osebnosti z desnice, razen o tistih, ki so očitni anti-janševci?)

    • Gospod IF,
      vaš komentar sodi pod to temo tako, kot če bi pisali o pingvinih in to na severnem tečaju. Očitno ne prenesete teme o Janšu kot garantu zmage neokomunstov in milo zapisano čudni politiki NSi, ki skoraj vedno potegne z neokomunisti.

      Ja! Če še tako hebemo gospoda Pavla, ima prav vsaj v tem, da si vodstva strank SDS, NSI in SLS (Kdo je že to?) ne želijo sprememb.

      • OPPPPSSSSS! Pravilno je:
        … Očitno ne prenesete teme o Janši ….

    • Sicer pa gospod IF, imperij že vrača udarec, sicer ne še avtorju gornjih besed:
      http://nova24tv.si/aktualno/je-crncec-z-anonimkami-udaril-po-jansi-da-si-je-zascitil-hrbet/

      Ampak! Tudi gospod M. Stepišnik pride na vrsto! Mu bomo že pokazali, kaj pomeni pisati: “… da pomaga Janša s tem še strnjevati vladne vrste.” Bo že videl vraga, to je Tonina!

    • Delim mnenje IF-a. Kaže da so pri nas te kom sile “bolj papeške od papeža”, smo edini vzorčni primer države, kjer se ljudstvo dobesedno lahko uniči, oz. transformira ?
      Torej ni čudno, če je predsednik Pahor na vprašanje novinarja glede sprejema evropske resolucije o totalitarizmih odvrnil, da se mu sprejem le-te ne zdi potreben.
      Zakaj ?

    • Mislim, da na Hrvaškem ni zmagal Plenković, temveč je izgubil Milanović. Plenkovićev HDZ je na zadnjih volitvah prejel 70.000 glasov manj kot pred njim Karamarkov, Milanovičev SDP pa 300.000 manj kot na predhodnih volitvah.

      Milanović je s svojo nespretnostjo, da bi pridobil glasove desnega volivnega telesa, odvrnil sicer njim zveste Srbe in levičarske skrajneže, ki so bojkotirali volitve. Slednje tudi med kulturniki in novinarji.

      Za enkrat je videti, da bo ta HDZ-jeva in MOST-ova vlada služila bolj ohranjanju statusa quo, kot resnejšim in nujnim reformam.

      • Prav nasprotno. To bi verjetno lahko bila za Hrvaško ta hip optimalna možna vlada, ki bi državo usmerila k bistvenim vprašanjem in reformnim rešitvam. Desno-sredinska koalicija prenovljenega zmernejšega HDZ na čelu s proevropskim Plenkovićem skupaj z reformno in antikoruptivno usmerjenim Mostom plus podpora manjšinjskih predstavnikov ( vključno s Srbi, Pupovac jo je napovedal kot možno ali verjetno). Taka koalicija bi lahko sprostila nepotrebne nacionalne in pretirane zgodovinske tenzije in odprla prostor za bistvene razvojne prelome.

        • Malo dvomim v reformno naravnanost ljudi, ki hočejo biti vsem všeč. Pri pravih reformah se nujno nekomu zameriš. V dosedanjih pogajanjih so govorili le o Mostovih sedmih, z izjemo enega, nestrateških ukrepih. Če gre za reforme, ki jih podpirajo skrajni levičarji, menim, da ne govorimo o resničnih reformah. Vendar počakajmo na razvoj dogodkov.

      • Most ni (še) skorumpiran. HDZ in SDP sta zelo skorumpirana.
        Stranka, ki dela liberalno-ekonomske reforme ni skorumpirana, saj ve, da bo v socialistični družbi izgubila naslednje volitve in celo vstop v parlament. Bolj je stranka močna, velika in stara v postkomunistični državi, bolj je skorumpirana in umazana, mafijska.

  • Zelo dober članek. Sem previdno iskal v njem politkomisarska zavajanja, a jih nisem našel.
    Da v Sloveniji nimamo politikov tipa Plenković, še manj pa baze vplivnih ljudi na “desni”, ki bi s svojo človeško avtoriteto dosegla (prepozno) odstop Karamarka in konec strahovitih neumnosti in norosti. Boljši naslov

    • Pri nas je Karamarko v HDZ v 26 in letih posekal okrog sebe vse misleče glave. Njegovi suženjski dvorjani in birokrati ves čas ponavljajo: “Nimamo drugega!”, “On je edini, ki je komunistom kos! “” “Povej nam, koga! ” Hkrati pa že naslednji trenutek Karamarkova Udba v medije spravi ubijalske informacije, da uničijo spet eno, fevdu in mafiji premalo podrejeno osebo.

      • Madonca res, čas bi bil, da pri NSi zamenjajo predsednico, ne pa da spet kandidira, kaj misli biti do smrti predsednica, ovira stranko pri njenem napredku. Pa celo s svojo udbo vrže iz stranke bivšega predsedniškega kandidata. Kakšna ovira je, bremza celotno slovensko desnico. 😉 🙂

        • Res bi bil čas, da se začne vsaj ena politična stranka obnašati drugače.

  • Boljši naslov bi bil (pa se novinar samocenzurira) : “Kako Janša z vsemi močmi pomaga utrjevati Cerarjevo vlado in ji pomaga neučinkovito vladati.”

  • Neverjetno kaj je nastalo iz želje Ljudmile Novak, da jo spet enkrat povabijo v Studijo City.

    • Tukaj se pogovarjamo o veliki stranki, ne o krivdi satelitskih, ki se premalo hitro vrtijo okrog planeta.

    • … da se morda ne vrtijo v nasprotno stran ?

      • Vsi se vrtijo točno tako kot jim mafija in centralni planerji ukažejo. Da animirano histerični Folk, preusmerijo pozornost in da mafija in birokracija v miru vladata.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI