B. Štefanič, Družina: V prihodnost s smiselnim pogovorom o preteklosti

Časnik 24.9.2016 0:02
 

Ob 25-letnici slovenske države se je v založbi Družina porodila zamisel o zborniku, ki bi skozi prispevke predvsem mlajših avtoric in avtorjev v javni razpravni prostor prinesel prispevke o viziji razvoja slovenske države v naslednjih 25 letih. Od tod tudi naslov zbornika Slovenija 2041, ki je pod uredniško taktirko zgodovinarja in publicista dr. Aleša Mavra nedavno ugledal luč sveta.

Že ob »rojstvu« pobude za zbornik pa se je spletla povezava z vodstvom Socialne akademije kot skrbnice socialnega tedna, ki je letos prav tako naravnan na razmislek o slovenski državi in iz te »sinergije« je nastal uvodni dogodek socialnega tedna 2016: sinočnja predstavitev zbornika Slovenija 2041, ki je ponudila tehtne nastope nekaterih njegovih avtoric in avtorjev.

Očetovo spraševanje

A dajmo najprej besedo Janku Korošcu, voditelju socialnega tedna. V izhodišče je postavil preplet brezčutne statistike in čustvene osebne izkušnje. Nagrajena fotografija letošnjega natečaja socialnega tedna prikazuje dekle ob odhajajočem vlaku. Ena izmed asociacij, povezanih s to fotografijo in iz nje izhajajočega promocijskega filma socialnega tedna, govori o mladih, ki množično odhajajo iz Slovenije. Po lanski statistiki v povprečju 166 na teden. Te dni je na tak vlak sedel tudi sin Janka Korošca, ki se je v tujino odpravil študirat. Očetovo spraševanje, kdaj oziroma ali se bo sploh vrnil v domovino, ni le osebno spraševanje, temveč postavlja izziv celotni skupnosti: Ali bo slovenska država v prihodnosti tako »moja«, da se bodo mladi s talenti, ki jih razvijajo v tujini, vrnili in jo naredili še boljšo? Kaj torej narediti, da bo Slovenija ne le moja dežela, temveč moja država, k čemur navaja osrednje geslo socialnega tedna 2016.

Uresničeni cilji zbornika

Razmisleki v tej smeri so dobili domovinsko pravico prav v zborniku Slovenija 2041, ki ga je uredniško oblikoval dr. Aleš Maver (sicer tudi avtorja prispevka, v katerem z njemu lastno jasnostjo opredeli domače naloge za Slovenijo, ki bi omogočile njeno boljšo prihodnost, to pa so med drugimi razgradnja hromečih mitov in krepitev ustvarjalne in povezovalne civilne logike). Za zbornik je sinoči dejal, da uresničuje tri zastavljene cilje: v njem vsaka na svoj način spregovorijo vse tri Slovenije – matična, zamejska in izseljenska; uspeli so pritegniti mladi rod in mu dati besedo, ki je drugje praviloma nima; zbornik je razprl široko paleto različnih pogledov na Slovenijo včeraj, danes in jutri, zato »imamo v njem tako razmisleke o globinah našega bivanja kot posameznikov in kot skupnosti, pristne vrstice leposlovja, temeljite razmisleke o preteklosti in lep, spodbuden pogled v prihodnost«.

Več lahko preberete na druzina.si.

 
Značke:

3 komentarji

  • Berem: “V prihodnost s smiselnim pogovorom o preteklosti”

    Smiseln? Kakor za koga … za žrtve to pomeni obsodbo zločinov, za rdeče zločince pa pozaba in amnestija.

    Lepo vas prosim … sprava med lopovom, ki nima namena vrniti ukradeno in žrtvijo je proizvod bolne glave. Ali pa lopova.

  • Za večino zla v slovenski zgodovini je kriva RKC, ki je vedno vneto pomagala nemškim fevdalcem pri zatiranju naših prednikov. Pri tem je edina velika častna izjema škof Slomšek.

    Vsestransko nazadovanje slovenskih dežel pa se je začelo s katoliško protireformacijo konec 19. stoletja, ki sta jo družno izvajala RKC in Habsburžani. Takrat je bilo naše ozemlje prisiljeno zapustiti na deset tisoče intelektualcev, meščanov, trgovcev …, skratka cvet populacije. Odšli so v nemške dežele, pri nas pa je ostala “smrdljiva drhal”, kot je pravilno ugotovil veliki pisatelj. Od te izgube se nismo nikoli opomogli!

    • Taka besedila so posledica poskusa sprave med roparjem, ki se tudi slučajno ne kesa svojih zločinov in žrtvijo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI