R. Božič, Radio Ognjišče: Slovenski kruh?

Časnik 22.9.2016 0:02
 

Aleš Čerin je v začetku leta 2011 na svojem blogu Preprostost pozval ljudi, da začnejo peči kruh doma in z izračuni jasno pokazal, da lahko štiri članska družina na ta način v enem letu tako čez prst samo pri kruhu prihrani 330 evrov.

Čerinov poziv je sledil podražitvi kruha, ki ji je botrovala s špekulacijami podprta borzna rast cen pšenice v jeseni leta 2010. Aleš je takrat izračunal, da slovenski kmet od cene kilograma kruha dobi 4,5 odstotka, strošek mlinarjev in pekov skupaj znese okoli 35 odstotkov, medtem ko si trgovci vzamejo 60,5 odstotka.

Njegovega izračuna doslej ni nihče demantiral. To da drži še danes, pa jasno kaže, zakaj je po petih letih životarjenja in praznih obljub dokončno počila žitna veriga. Nevzdržno razmerje v škodo pridelovalcev žit namreč ni bilo odpravljeno, to pa je letos privedlo do precej manjšega odkupa slovenske krušne pšenice.

Razvrednotenje kruha iz slovenske pšenice

A reklamni letaki naših trgovcev, ki te dni polnijo nabiralnike slovenskih gospodinjstev oglašujejo v povprečju precej znižane cene posameznih vrst kruha. Te se sicer razlikujejo od trgovca do trgovca, kilogram pa se v teh akcijah ponuja približno 10 do 20 centov dražje od povprečne cene, ki jo pred petimi leti v svojih izračunih upošteval Čerin.

Kar se mi zdi pri tem najbolj kritično je dejstvo, da se t.i. slovenski izdelki, dokazano višje kakovosti od povprečja v posamezni blagovni skupini, sploh prodajajo v akcijah. To se ne bi smelo nikoli zgoditi. Še bolj žalostna pa je ugotovitev Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, da se večino slovenske hrane proda v okviru akcij.

Racionalno obnašanje potrošnikov

S potrošniškega vidika je ta odločitev popolnoma racionalna, saj dobiš visoko kvaliteto za nižjo ceno. Privolitev v akcijski način prodaje pa s sabo potegne zavedanje potrošnika, da je nekaj dobrega vredno le akcijske cene in torej redno ceno sprejme kot nekaj zmanipuliranega in nerealnega. Mislim pa, da je vsem jasno, da prodaja v akcijskem načinu ponudbe, na dolgi rok prehranski industriji ne omogoča preživetja in posledično pomeni še večji pritisk te na kmeta, kot primarnega pridelovalca. Torej, če bi res spoštovali slovensko, kot se hvali eden od trgovcev, domačih prehrambenih artiklov dokazano višje kakovosti ne bi prodajali v okviru akcij.

Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.

 
Značke:

2 komentarja

  • Podobno sramotni deleži v ceni kot pri pšenici slovenskemu kmetu ostanejo tudi pri mleku. Z 20 centi na liter velika večina slovenskih kmetij, ki je orientirana na mleko, pač ne more preživeti.

    Prav umazana razmerja v prid zaslužkov trgovcev. Ki jih očitno malo briga za kmeta, četudi jutri propade in neha oddajati mleko. En zazlogov za to pa glomazna, hipetrofirana mreža trgovskih centrov, mnogo večja kot je racionalna za Sloveniji in slovensko kupno moč. In draga zemljišča preko vsake razumne mere, za katere so se trgovci zakreditirali in zdaj rabijo enormne profite za odplačevanje teh kreditov.

    In velik del teh anomalij pade zdaj na pleča malega slovenskega kmeta. Odkrito- niti ne vidim, kje je rešitev. Razen tega, da se kmetje orientirajo v lokalno in individualno predelavo in prodajo in da jim država in lokalne skupnosti pri tem grejo čimbolj na roko.

  • Gospod IF je priznal: “Odkrito- niti ne vidim, kje je rešitev.” Tu je namig:
    https://www.youtube.com/watch?v=V_Q7W23w6RU


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI