K. Mahnič, Domovina: Drugi tir v javno-zasebnem partnerstvu je blef. Ali pa izraz nesposobnosti.

Časnik 22.9.2016 9:29
 

V našem parlamentu smo bili lahko te dni priča nadaljevanju sage slovenske produkcije »Politika proti zdravi pameti«, kjer na žalost kljub dolgometražnosti serije še nismo bili priča kakšni prepričljivi zmagi zdrave pameti.

V tokratni epizodi smo lahko spremljali boj vizionarskega junaka ministra Gašperšiča, ki se je pred svojimi rojaki ritualno zaklel, da bo zgradil velepomembni drugi tir, ki bo osiromašeni deželici prinesel blagostanje, in to na najcenejši in najbolj pregleden način – s pomočjo javno-zasebnega partnerstva (JZP).

Na prvi pogled zveni vztrajanje ministra za infrastrukturo, da bo zgradil drugi tir preko JPZ, za zelo dobrodošlo potezo. V teoriji so namreč javno-zasebna partnerstva pravi protistrup za slovenske razmere: zaradi sodelovanja javnih in zasebnih investitorjev se zmanjša zadolžitev države, deli se odgovornosti in tveganje, pri izvajanju del lahko tudi pričakujemo večjo učinkovitost in preglednost ter večjo skrb pri porabi denarja (ker ne gre zgolj za javno malho brez dna).

V resnici pa je promoviranje JZP zgolj slikanje gradu v oblakih, kar že nekaj časa opozarjajo ekonomisti različnih političnih barv.

Minister namreč do sedaj še ni odgovoril na vprašanje, kdo bo tako drzen, da bo v partnerstvu z državo vložil silne denarje v 27 kilometrov zahtevne proge, ki bi ob najbolj optimističnih napovedih vrnila vloženo v 100 letih.

Ozadja nerealnih načrtov

Vztrajanje vlade, da bo drugi tir zgradila z JZP, vodijo v ugibanja o zakulisnih igricah oziroma o ukani preusmerjanja pozornosti – ko se bo izkazalo, da njihovega projekta noben vlagatelj ne povoha, bo lahko vlada kot rešitev iz žepa potegnila združitev Slovenskih železnic in Luke Koper v logistični holding, kjer se bodo lahko odvijali že neštetokrat videni kadrovski boji in ropanje državne lastnine.

Več lahko preberete na domovina.je.

 
Značke:

4 komentarji

  • Drugi tir je novi Šoštanj ali novi avtocestni križ.: komunistični investicijski projekt, ki bo vsaj 3x predrag in morda sploh ne bo gospodarsko upravičen. Denar pa bodo pobrali:
    1/3 mafija
    1/3 birokracija in prekupčevalci z zemljo
    1/3 izdelava, prava cena.

  • Za drugi tir mora interes videti lastnik Luke ali lastnik Železnic.

    Nujno je prodati Luko dobremu gospodarju v Evropi. In nujno je prodati Železnico dobremu gospodarju iz Evrope. Potem pa bodo oni riskirali svoj kapital in delali čim bolj gospodarni projekt.

    Sedaj je Luka formalno v državni lasti, resnično pa v krempljih SD mafije. Železnica pa je v krempljih druge, baje njej nasprotne, mafije.

  • Privatni investitor v drugi tir seveda niti pod razno ne bi prišel zaradi samega tira, ampak zaradi nečesar drugega. Skoraj ni druge možnosti, kot da v zameno dobi nekaj precej profitabilnega in perspektivnega v Luki Koper. Ne trdim, da celotno Luko- ampak nekaj pač.

    Pravzaprav je velika svinjarija, da to pred ljudmi skrivajo; predvsem tisti, ki promovirajo javno-zasebno partnerstvo v konkretnem primeru. Vsaj minister in predsednik vlade bi to morala javno pojasniti. In mediji, če so kaj vredni, pojasnila od njiju zahtevati.

    Čisti računi, dobri prijatelji. Brez odprtosti in odkritosti v razpravah ne bo Slovenija prišla nikamor.

  • Gospod IF ugotavlja: “Čisti računi, dobri prijatelji.”

    Ampak! Naše rdeče pleme ne želi prijateljstva z vašim črnim! Mi želimo vaš denar in da vi delate za nas! In tako tudi bo!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI