Aleš Maver: Skoraj vsi poraženci, vsi zmagovalci

Aleš Maver 20.9.2016 7:11
 

angela merkelPa so minile še volitve v nemški prestolnici. Glavna novica je gotovo, da sta obe “ljudski stranki” skupaj osvojili “veličastnih” 39 odstotkov glasov, kar je bil še ne tako daleč nazaj zelo povprečen izplen za eno “ljudsko stranko”. Kje so časi, ko je CDU sam v Zahodnem Berlinu še leta 1999 pobral več kot polovico glasov, ali pa res že bolj oddaljeno obdobje Willija Brandta, ko so socialdemokrati veselili dveh tretjin podpore.

Skoraj vsi imajo razlog za jezo in za veselje

Če je jasno, da nadaljevanje velike koalicije v Berlinu ni več mogoče, ker je SPD in CDU skupaj pripadlo samo 69 od 160 sedežev v poslanski zbornici, je hudič vendarle znova v podrobnostih. Edini nesporni zmagovalci so tako liberalni svobodni demokrati, ki so praktično početverili svoj dosežek izpred petih let in se vračajo v mestni parlament z dvanajstimi poslanci. “Rumeni” so sicer takšnih izletov iz berlinske skupščine in nazaj doživeli že kar nekaj. Na drugi strani so edini čisti poraženci pirati, za katere se, medtem ko se jim na daljni Islandiji morda nasmiha celo volilna zmaga, nemška saga vsaj začasno končuje. Socialdemokrati se lahko ne glede na velikanske izgube veselijo relativne večine, krščanski demokrati drugega mesta v hudi konkurenci ter tega, da se njihov rezultat giblje bliže zgornji meji predvolilnih napovedi. Levica je lahko zadovoljna z vrnitvijo na tretje mesto, pa tudi s precejšnjim volilnim plusom. Zeleni so sicer izgubili, a relativno malo, in dosegli prvo mesto v kar dvanajstih volilnih okrožjih. Alternativa za Nemčijo je dosegla še en odmeven rezultat, ki je Angelo Merkel že nagnil k posipavanju s pepelom zaradi napak v begunski politiki, in se s štirinajstimi odstotki globoko zasidrala v obeh delih mesta.

Toda če morajo predvsem pri “rdečih” in “črnih” zmajevati z glavo zaradi dramatičnih izgub in zgodovinsko nizkih dosežkov, ni neskaljena niti radost tekmecev, z izjemo že omenjenih liberalcev. Zeleni imajo pred relativnim dosežkom ravno tako minus in s tretjega so zdrsnili na četrto mesto. Levica je v celoti gledano resda precej pridobila, toda prav v njene trdnjave na skrajnem vzhodu Berlina se je Alternativa za Nemčijo najbolj zajedla ter tam pobrala svojih pet neposrednih sedežev (od skupaj oseminsedemdesetih, na koliko jih je razdeljen Berlin). Alternativa sama upravičeno vzbuja največ skrbi zaradi nadaljevanja svojega cunamija, a je namesto na drugem, ki je zdelo dosegljivo, končno vendarle pristala zgolj na petem mestu.

Dramatična geografija 

Vprašanje, kdo in kje je volil populistične alternativce, je seveda osrednje po berlinskih volitvah. Omenil sem, da se je dobro odrezala tako na zahodu kot na vzhodu nekdaj razdeljenega mesta. Pri tem je v elitnejših četrteh obeh delov ostajala večinoma pri enomestni podpori ali komaj prelezla desetino. Po drugi strani se je na skrajnem severozahodu, v Reinickendorfu, marsikje približala petinski, na skrajnem severovzhodu pa kar tridesetodsotni podpori. S severovzhoda so tudi štirje njeni neposredno izvoljeni poslanci, družbo jim dela še eden z jugovzhoda. Z omenjenim se ponavlja zgodba iz Mecklenburga-Prednje Pomorjanske, ko je Alternativa premagovala Levico v boju za naklonjenost malega človeka. Le, da je Levico v Berlinu drugače kot na severu reševalo dejstvo, da so se k njej vrnili leta 2011 izgubljeni volivci v elitnih okrožjih nekdanje vzhodnonemške nomenklature, ki jih v Mecklenburgu-Prednji Pomorjanski kajpak ni ali so tam samo v neznatni meri. Po drugi strani je Alternativa znova osvojila tudi precej nekdaj krščanskodemokratskih in socialdemokratskih glasov ter se napojila pri studencu protestnih glasov, nekoč oddanih za tokrat povsem poražene pirate. Krščanskim demokratom so precej “krvi spili” še liberalci. Končno se v Berlinu nadaljuje sam po sebi razveseljiv trend vseh zadnjih deželnozborskih volitev v Nemčiji. Volilna udeležba je znatno narasla in dosegla za prestolnico izjemno spodobnih 67 odstotkov. Večino prirastka smemo pač pripisati Alternativi.

Zdaj ima župan Michael Mueller na razpolago kar nekaj možnosti za sestavo koalicije. Ob manj udobnih “nemški koaliciji” socialdemokratov, demokristjanov in liberalcev ali “kenijski koaliciji” socialdemokratov, demokristjanov in zelenih se bo verjetno razmeroma hitro odločil za že preizkušeno rdeče-rdeče-zeleno navezo. Dvomim pa, da je to zdravilo, ki lahko ustavi vzpon populistov.

 

 

 

 
Značke:

9 komentarjev

  • Neverjetno, kako čudno ljudje volijo tudi na zahodu, ne le v Sloveniji. Zahod, kakršnega smo poznali vse od leta 1945 in je skoraj nespremenjen dočakal leto 1990 se zdaj po četrt stoletja izgleda podira. Kdo bi si takrat mislil, da bo CDU v Berlinu dobila 17%. Približno enako kot poststasijevska die Linke, Zeleni in ksenofobna AfD. Ali da bosta v Italiji osrednji stranki Severna liga in Movimento 5 stelle. Ali da bomo v Avstriji pred tem, da svobodnjaka izvolijo za predsednika, Francozi pa hčerko Le Pena.

    Zdi se mi, da ta hip v naši bližini še najbolj normalno voli sosednja Hrvaška. Mogoče velja razmišljati o selitvi na kakšen njihov otok čim bolj oddaljen od “civilizacije”.

    Ne vem, kam drvi ta svet. Vsekakor vsaka sprememba še ni napredek. Malo razloga za optimizem na političnem polju vidim ta hip, prav malo …

  • demaistre

    Mislim, da komentar tokrat ni povedal vsega .. prav zmagovalka je vsekakor AfD, ki je tudi v tradicionalno levičarskem Berlinu pobrala skoraj 15% glasov. Le kakšen odstotek manj od že etabliranih Zelenih, ki so v Berlinu tradicionalno zelo močni. In to na njenih prvih volitvah, pri čemer so bili praktično vsi mediji do njih neprikrito sovražni. S takim rezultatom se ji naslednje leto obeta tudi dvomestna številka na zveznih volitvah.

    Poleg tega bi bilo treba malo bolje premisliti, preden stranko preprosto označujemo za “skrajno desno” ipd. AfD za kristjane predstavlja v številnih pogledih pomoje najboljšo izbiro. Je edina nemška stranka, ki se javno zavzema za konec t.i. “gender mainstreaming”, t.j. uvedbo ideologije spola v šolski prostor. CDU je tukaj pač kapitulirana. Pa za ohranitev zakonske zveze, za podporo družinam ipd. Njen Grundsatzprogramm bi pred kakšnimi 30, 40 leti v številnih pogledih lahko bil zamešan s programom CDU, tako daleč se je slednja pomaknila na levo, žal.

    • To glede Nemčije in CDU ne bo ravno držalo. Ravno po zaslugi CDU je Nemčija med tistim zahodnimi državami, ki ( še) niso uzakonile homoseksualnih porok, mislim, da tudi še ni posvojitev s strani homoseksualnih parov. Ali učenja gender teorije v šolah. Nemčija ima eno bolj konzervativnih zakonodaj na tem področju; gledano v zahodnoevropskih primerjavah ima le Italija bolj konzervativno.

      To, da je AfD najboljša za kristjana, je tudi zelo tvoja subjektivna predstava. Frauke Petry, liderica AfD je imela moža protestantskega pastorja. Nekje v času histerije proti migrantskemu valu sta se ločila, pastor se je pa demonstrativno ( v znak podpore politiki Angele Merkel) včlanil v CDU.

      • demaistre

        No, če bi podrobneje spremljali nemške medije, bi videli, da proti t.i. “gender mainstreaming” jasno nastopa le AfD. Poglejte npr. tale posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=SAHvLAJ-5aQ

        CDU je sicer res zaenkrat preprečila uvedbo homoseksualnih porok in posvojitve, to pa je praktično tudi vse. Na področju družinske politike se čedalje bolj približuje levemu mainstreamu, to je pač faktum, poglejte samo izjave najverjetnejše naslednice Merklove Ursule von der Layen. Celo bavarska CSU pripravlja nov učni načrt, ki bo uvedel številne prvine teorije spola v šolski kurikulum. Dajte malo poguglat, če znate nemško.

        Privatno življenje Petryeve res ni zgledno, ampak to je njen osebni problem; na politiko, ki jo stranka zastopa na družinskem področju, nima vpliva. Sicer pa, če sem malo zloben, je tudi Angela Merkel, ki jo tako zelo ceniš, ločena.

        • Sem prepričan, da se Angela Merkel pred ločevanjem ni javno kazala in skakala čez plot z drugim moškim ( ki je v konkretnem primeru tudi politik AfD).

          Glede gender teorije pa sila težko verjamem, da bi van der Layen ali celo CSU spodbujali programe v šole, ki bi otroke navajali, naj si spol sami izberejo ali naj čimveč in čimprej eksperimentirajo s seksom. Preprosto ne verjamem. Eventuelna tolerantnost do ljudi, ki imajo težave s sprejemanjem lastnega spola ( kot je bila že v davnih časih pri nas imenitna odvetnica dr. Ljuba Prenner), je pa drugo vprašanje.

          • “Angela Merkel pred ločevanjem ni javno kazala in skakala čez plot z drugim moškim”
            Ah, potem je pa vse v redu, kajne?

          • demaistre

            Članek iz uglednjega FAZ o tem, koliko CDU, ki vodi (v koaliciji z Zelenimi) trenutno vlado v Hessnu, skrbi za tradicionalno družino: http://www.faz.net/aktuell/rhein-main/hessen/hessen-streit-um-lehrplan-fuer-sexualerziehung-14443841.html

            Načrt ne predvideva samo “Toleranz”, kot pravite, temveč tudi “Akzeptanz”. Razlika je očitna.

            Pa primerov bi lahko našteval še pa še. CDU je na tem področju šla čisto v levo .. dobro, ne dosega še nebuloz Zelenih in SPD-ja, ampak to je slaba tolažba.

        • “Privatno življenje Petryeve res ni zgledno, ampak to je njen osebni problem; na politiko, … , nima vpliva.”
          Vau! To pa to! To je nekaj! Ali … kot je rekel sloviti Roman: “Rajši ima trenutno počutje kot svoje otroke!” Kaj šele svoje volivce …

  • Volivni rezultat jasno kaže, da se z delom sedanje Vlade ne strinja precejšen del prebivalstva. Zlasti ne z njeno migrantsko politiko. To je dejstvo. Če bo Vlada tako nadaljevala, bo izgubila še precej več podpore. Ljudje se z množičnimi nelegalnimi imigracijami preprosto ne strinjajo. Z nelegalnimi vdori se ne bi smela strinjati tudi Vlada. Legalne migracije ja, nelegalne ne.

    V demokraciji ljudje izberejo tistega, za katerega menijo, da najbolj ustreza njihovemu sistemu vrednot.

    V nedeljo so na ZDF objavili, kdo je (na podlagi ankete) voliv AfD. Navajam po spominu: 47% volivci, ki doslej niso volili, 22% so prispevali bivši volivci CDU, sledi SDP itd.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI