J. Kurinčič, Družina: Ne vrag, le sosed bo mejak

Časnik 18.9.2016 0:03
 

Petnajstega septembra 1947 je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske, ki je bil po prvi svetovni vojni dodeljen Italiji, pripadel Jugoslaviji. Od leta 2006 je 15. september v spomin na ta dogodek slovenski državni praznik. Proslavo navadno pripravijo primorske občine in sekcije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Lani je bila proslava v Tolminu, letos bo v Postojni. Prav in lepo je, da se spomnimo dogodkov, ki so pomembno zaznamovali življenje našega naroda. S prebujanjem spomina na dogodke iz preteklosti se lahko utrjuje in kultivira narodna zavest, v ljudeh budi veselje nad tem, kar smo, in spoštovanje do drugih.

Dosedanje proslave ob priključitvi Primorske pa so bile vse prej kot miroljubne in spoštljive. Namesto besed mir, razumevanje, strpnost … prevladujejo na njih besede boj, nasprotnik, sovražnik … Prireditveni prostor je poln praporov partizanskih enot, celo prapor partizanskega likvidatorskega VOS-a je moč videti … Rdeča zvezda je prevladujoč simbol, borbene pesmi ustvarjajo bojno razpoloženje. Na častnih prvih sedežih sedijo stari borci, ovešeni z medaljami in priznanji, mladi »komsomolci« ponosno nosijo »titovke«, in to partizansko pokrivalo z rdečo zvezdo si včasih nadene celo kak predstavnik države … Govori na teh proslavah so polni narodnoobrambnih fraz, demagoškega pihanja na dušo »zavednih« Primorcev, zgodovinskih polresnic, leporečja. Skratka, ozračje je tako, kot je bilo ob podobnih proslavah pred kakimi 40 leti: mešanica oblastne ideologije, militarizma in naivnega domoljubja.

Sodobna napredna Evropa se je govorici nasilja in sovraštva odpovedala ter jo zamenjala z govorico sodelovanja, spoštovanja in sočutja.

Več lahko preberete na druzina.si.

 
Značke:

5 komentarjev

  • Bravo za ta članek. To je praznik, ki Slovenijo očitno mentalno vrača nekje v leto 1950.

    Neumno od Janševe vlade, da ga je sploh uvedla. Seveda ta vsebina ni bila namen one vlade, ampak tako so ga levi izkoristili.

    Jasno, da tak praznik dviguje mentalno mejo proti Italiji in Italijanom. Ravno obratno od odpravljanja meje, ki smo ga dosegli z vstopom v EU in Schengen.

    To, da poteka v znamenju oživljanja komunističnih simbolov, je jasno na prvi pogled. Zdaj grejo še dlje. Slavnostni govornik Kmecl je grmel proti Evropi, EU in zahodnim investitorjem.

    No, ravno tega se Sloveniji najbolj manjka. Morda bomo po tej poti šli v zvezo z Moldavijo, Belorusijo in Kazahstanom.

  • svitase

    Nekateri so sposobni le sovražiti. Ko sovražiš pa nisi več človek, ampak zverinska žival.

  • Komunisti vse zlorabijo.

    Dovolj je, če trije naredijo svoj praznik, kjer dodajo širši pogled. Nujno pa je, da tudi oni ne zlorabljajo praznika v svoje strankarske interese, kar vidimo danes v primeru osamosvojitve: imamo komunistične države proslave in imamo SDS, Janševe proslave. Ravno to je najbolj škodljivo, da je Država v krempljih klanov.

  • Kapodistrias

    Proslava v Postojni je bila podobna kot večina le-teh doslej: boljševistične bakanalije. Da je bil to praznik Primorske? Niti približno ne. Koliko rdečih zvezd na kupu; na praporih, na kapah našemljenih sivolasih ljudi, na zastavah. Le tu pa tam kakšna slovenska zastava, upadljivo pa veliko tistih z rdečo zvezdo, kot da je šlo za oboževanje propadlega režima. Ogabno in žalostno hkrati. O Tigru le ena sama beseda, ki je verjetno Kmeclu ušla. Ne, to ni bila proslava Primorcev! Še en dokaz, kdo zavaja in razdvaja slovenski narod.

    • Prišlo jih je 10 tisoč, ne da bi jih kdo silil. Bojim se, da znaten dela naroda čuti v znamenju rdeče zvezde. Na Primorskem pa še posebej. Saj skoraj ni več občine na Primorskem, kjer ne bi imeli rdečega župana. Celo v Posočju, celo na Vipavskem, ki naj bi bil eden najbolj desnih ali tradicionalnih rajonov v državi.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI