D. Mezeg, Nova24tv.si: Lustracija – kako so jo izvedli na Poljskem in kako je propadla v Sloveniji

Časnik 16.9.2016 0:01
 

Številne postkomunistične države se ubadajo s težavnostjo izvedbe lustracije, čemur pogosto botrujejo politične sile iz prejšnjega sistema, pa tudi drugi interesi. Med države, kjer naj bi se omenjeni proces izvajal sodita tudi Slovenija in Poljska. Pri nas je stvar ostala predvsem lepa želja, Poljaki pa so imeli na tem področju precej več uspehov.

Tako naša domovina kot tudi Poljska, sta se pred dobrimi 25 leti vsaj uradno otresli starega političnega in družbenega ustroja, četudi je vse do danes še vedno zaznati mnogo vplivov izpred četrt stoletja. Tako so številni “režimski ljudje” ostali na pomembnih državnih funkcijah, v družbenih sferah in gospodarstvu. Zdi se, da Slovenija na tem področju prednjači, kar bi se dalo povezati z določenimi zgodovinskimi okoliščinami, ki so pri nas drugačne kot na slovanskem severu.

Kdo je sodeloval s komunističnimi oblastmi?

V največji državi Višegrajske skupine se že vse od padca komunizma leta 1989 ukvarjajo s tem, kdo izmed ljudi, ki imajo tudi današnjem času vpliv na poljsko politično-družbeno sfero je sodeloval s komunističnim režimom, pravzaprav s tajnimi službami Poljske ljudske republike, zato se je prizadevalo, da bi se razkrilo kartoteke omenjenih služb in poiskalo sodelavce. Stvar je predstavljala jabolko spora pred številnimi volitvami, vendar pa je do danes zanimanje javnosti za to področje precej upadlo, navaja poljski portal gazeta.pl

Kako stvar sploh izpeljati?

Od leta 1989 naprej so bili pobudniki lustracije na Poljskem predvsem razni desničarski krogi, njej pa nasprotovale razne liberalne struje v državi, ki so svoje delovanje opravičevale kot nasprotovanje “lovu na čarovnice”, obenem pa se je v javnosti izpostavljalo tudi uničenje tajnih arhivov v letih 1989 in 1990. Obenem pa so se pojavljale govorice, da je mnogo nekdanjih agentov PRL prav znotraj nekdanje komunistične opozicije. Stvar se je kazala kot precej zapletena.

Pravi začetki šele leta 1992

Prvi seznam domnevnih 64 nekdanjih agentov bivšega sistema se je v poljskem parlamentu pojavil šele leta 1992. Osebe so bile namreč navedene v arhivih Urada za varovanje države. Med navedenimi naj bi se znašel celo Lech Wałesa. Dogodek je močno zaostril tedanjo politično krizo, kar je celo pripeljalo do padca tedanje vlade. Kmalu zatem je Ustavno sodišče razglasilo, da je resolucija o lustraciji neskladna s poljskim pravom, ker je bila le-ta izvedena na nepravilen način, poleg tega pa naj bi prišlo tudi do nepravilnosti pri ravnanju z državnimi skrivnostmi.

Prvi elementi lustracije uvedeni ob parlamentarnih volitvah leta 1993

Kandidati na parlamentarnih volitvah so bili namreč prisiljeni volilni komisiji priložiti ustrezna dokazila o morebitnem sodelovanju s tajnimi službami PRL. Stvar je znova postala aktualna leta 1995, ko je tedanji premier Józef Oleksy prejel očitke, da je sodeloval z nekim oficirjem tajnih sovjetskih in ruskih služb. V parlamentu se je tedaj pojavilo več predlogov zakona o lustraciji, ki pa so dobili bolj enotno obliko šele leta 1997, v času vladanja Aleksandra Kwaśniewskega. Poenoten predlog je združeval predloge tedanjih pomembnejših strank.

Prelomno leto za odstranitev političnih okostnjakov

Poljski parlament je lustracijski zakon razglasil 11. aprila leta 1997. Zakon je narekoval, da morajo kandidati za pomembne urade, ali tisti že zaposleni v njih, predložiti predložiti dokazila glede tega, ali so bili pomembni funkcionarji oziroma sodelavci nekdanjih tajnih služb. Če je bil kdo osumljen tajitve omenjenih povezav, je bil njegov primer preusmerjen na Lustracijsko sodišče v Varšavi, kazen za ugotovitev poskusov prikrivanja je bila 10-letna prepoved opravljanja javnih funkcij, kar pa ni veljalo za tiste, ki so sami od sebe priznali takšno sodelovanje. Zapoved preverjanja je veljala za predsednika države, poslance, sodnike, odvetnike, pa tudi direktorje medijev ITD. Leta 1998 je bilo v zakon vključenih še več natančnih določil.

Lustracijska evolucija napredovala tudi leta 1999

Tega leta je bila lustracija v polnem teku. Vrstili so se mnogi procesi, ki so razkrili razsežnosti sodelovanja tedanjih politikov s komunističnimi oblastmi. Obenem je vrhovno sodišče mnoge očistilo krivde, ki jih je lustracijsko sodišče poprej razglasilo za lažnivce. Leta 2000 je med drugim omenjeno lustracijsko sodišče opralo krivde tudi Lecha Wałeso, saj naj bi tajne službe dokaze o njegovi krivdi ponaredile in ga v njih imenovale za sodelavca “Bolka”, kar je Wałesa sam večkrat zavračal. Pravzaprav je bil samo vpisan v njihov tajni register. Leta 2010 so se sicer pojavili pozivi o ponovni lustraciji omenjenega vodje Solidarnosti, kar pa se ni zgodilo, čeprav ga je na slab glas spravilo neko knjižno gradivo, vendar nobena nova dejstva niso bila potrjena. Tudi priznani politik Aleksander Kwaśniewski se je znašel med osumljenimi sodelovanja.

Več lahko preberete na nova24tv.si.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI