Družina, M. I. Rupnik: »Nismo religija knjige, ampak smo vera obličja«

Časnik 15.9.2016 9:00
 

V torek, 13. septembra, zvečer je bil p. Marko Ivan Rupnik gost založbe Družina v mariborski Slomškovi dvorani. Voditelj večera prof. Maksimilijan Matjaž je z gostom »listal« po knjigi Evangelij usmiljenega Očeta, knjiga je v slovenski različici izšla junija pri založbi Družina. »Evangeliarij, ki je ena izmed treh najpomembnejših liturgičnih knjig – v njej so zbrani evangeliji, ki jih ob nedeljah beremo pri maši – je p. Marko pripravil kot posebno darilo papežu Frančišku v svetem letu usmiljenja,« je v uvodu povedal prof. Matjaž: »Evangeliarij je ikona božje besede, ikona Jezusa Kristusa. Pater Marko je ikono opremil in poudaril sporočilo z izbranimi mozaiki.« Profesor Matjaž je gosta, »papeževega teologa in papeževega umetnika«, kot je imenoval p. Rupnika, z vprašanji iz svetopisemskih odlomkov peljal skozi poldrugo uro trajajoči pogovorni večer, odpirala sta aktualne teme v Cerkvi in v svetu. Videoposnetek celotnega večera objavljamo spodaj, povzemamo pa le nekaj misli iz začetka pogovora o vlogi in mestu evangeliarija v zgodovini Cerkve.

Kako je oznanjevanje prepleteno z besedo in podobo?

P. Rupnik se je v začetku ozrl daleč nazaj, v prva stoletja, ko se je bogoslužje razvijalo in so nastajali prvi evangeliariji prav z namenom, da se pokaže, kot je dejal, »da ne gre več le za tekst, za besedo, ampak gre za osebo. Ker naša Beseda, Logos, ni črka, ni tekst, ampak je živa oseba, druga oseba svete Trojice. Je podoba, je Sin. Zato je evangeliarij nastal kot podoba evangelija. In tudi vstopil v bogoslužje ne kakor knjiga, ampak kot Oseba.« Pater Rupnik je dodal, da je danes to še posebej pomembno, da se tega zavedamo, saj nas je moderna doba tako zracionalizirala, da je tudi Sveto pismo postalo »bolj tekst kot živa oseba. Če pa vemo, da je evangelij živa oseba, nam to pomaga ustvariti odnos do evangelija. Ker če je evangelij oseba, če ima obličje, mi nismo religija knjige, ampak smo vera obličja.« Odnos do evangelija je p. Rupnik primerjal z našimi medosebnimi odnosi: »Če se hočemo nekomu približat, če želimo, da nam spregovori, to ne bomo naredili z agresijo, z znanostjo, ampak s prijateljstvom. Ker samo prijateljstvo odpira vrata. Človek se s tem, ko je prijatelj, razodene. Če se te boji, se bo skrival.« Navedel je cerkvenega očeta Origena, ki je v komentarju Visoke pesmi zapisal, da »ko je med nami in božjo besedo taka ljubezen, kot med nevesto in ženinom v Visoki pesmi, potem se Beseda razkrije in nas povede v sobo skrivnosti«. Zato se p. Rupniku, kot je dejal, zdi evangelijarij tako pomemben.

Krščanstvo ne more iskati popolnosti v obliki, ampak v ljubezni.

Zakaj renesansa in barok kljub razkošju umetnosti niso imeli uspeha? »Ker klasična umetnost izdeluje popolnost v podobi, v obliki. V krščanstvu pa nič ne more biti oblikovano popolno, nič ne more biti povsem klasično v krščanskem svetu. Ker maksimum naše vere in razodetja Boga je Križani. Križani pa ne more biti oblikovno popoln,« je dejal p. Rupnik in razložil, da ima renesansa »probelm s Križanim«. Zakaj? »Ne gre za orodnega telovadca, gre za mučeništvo. Zmučeno in izničeno telo. Pohojeno telo. Krščanstvo ne more iskati popolnosti v obliki, ampak v ljubezni. Ljubezen pa je velikonočna – to je Križani, je tridnevje. Zato v evangeliarij ni nikoli uspela vstopiti popolna umetnost, ampak vstopa liturgična, bogoslužna, simbolična umetnost. Umetnost, ki samo nakazuje,« je dejal p. Rupnik in primerjal umetnost z daritvijo pri maši.

Zapisala Ksenja Hočevar, več lahko preberete na druzina.si.

 
Značke:

12 komentarjev

  • Vsak inženir ve, da ni idealnega (Rupnik govori POPOLNEGA) stroja in da ima vsak stroj izgube. Vsaka stvar, vsak človek je realen s prednostmi in slabostmi. Ni idealen. O idealih sanjarijo samo družboslovni. Najbolj nevarni med njimi manipulirajo z ideali mase ljudi, kolektiv.

  • Hm, mogoče so te besede Rupnika o nezmožnosti pristopa umetnosti renesanse in baroka do Božjega in presežnega ( če prav razumem) predvsem racionalizacija njegovega umetniškega doživljanja in tega, zakaj se podobe na njegovih mozaikih navezujejo na predrenesančno in pregiottovsko tradicijo in predvsem spominjajo na Bizanc. Ne bom postavljal neke svoje sodbe ob Rupnikove, ker bi bilo domišljavo, ampak vendar naj bo jasno, da se mnogi, ki o tem veliko vejo, z njim tu gotovo ne bi strinjali.

    • Zdravko

      Verjetno je to “profesionalna deformacija”. 🙂
      Namreč, kot duhovnik je težko umetnik… Preveč mu je jasno, recimo. Zato je po mojem tako kritičen do renesanse, ker bi rad preveč. Gotovo se mnogi z njim ne bi v tem strinjali. Kot kritika umetnosti pa so njegove besede pravilne. Upodobiti Boga se pač ne da in vsi poskusi so bolj ali manj patetični. Čeprav jaz zato ne bi kritiziral umetnosti. Nikakor. Renesansa in barok sta kljub temu največji umetnostni obdobji v vsej zgodovini.

      • Lej, saj ti si po prepričanju že napol musliman. Za njih je največje svetoskrunstvo upodabljati Alaha in Mohameda. Celo človeških in živalskih podob ne sme biti na njihovih dekoracijah. Le rastlinski motivi in geometrijski vzorci. Si razmišljal, da bi prestopil k njim? Lep verski center si bojo zdaj zgradili sredi Slovenije, saj veš.

        • Zdravko

          Upam, da je to le retorično rečeno. Glede na 2. Božjo zapoved, bi lahko to razumel že kot žalitev.

          • Saj vendar častimo istega Boga. Boga Abrahama. Abrahamu pač oni rečejo Ibrahim. Bogu pa Alah. Tako kot Hrvati zdaj Piranskemu zalivu rečejo Savudrijska vala. Ergo?

  • M.I.R.je zvesti Kristusov učenec,ki Njegov evangelij po Njegovem naročilu preko vsega svojega dela oznanja vsemu svetu.Tudi meni in s hvaležnostjo poslušam.Da,res se z njim-žal še posebno v Sloveniji-kako pomenljivo-posebno,če poznamo njegov Neznansko oznanjujoči opus!-nekateri tudi ne strinjajo.Tudi s papežem Frančiškom se ne in tudi s Kristusom se ne in se niso…Oče,odpusti,prosim.

    • Ne vem, v čem naj bi tako grozno grešil, če se v tej stvari pač ne strinjam z MIR. In če mislim, da recimo dominikanec fra Angelico s svojim Oznanenjem ( in še vrsta drugih) sega k Božjemu, ali recimo Bach z glasbo npr. v svojem Matejevem Pasijonu. Ah, če bi bil to moj edini greh …

  • Prefinjen napad in odgovor na zablode sodobnih pismoukov, farizejev, liturgistov, “Kristusovih legionarjev”, ki se bojujejo zato, ker še nikoli niso osebno izkusili (Božje) ljubezni.

  • Rupnik je eden redkih klerikov, ki nas hrani s Hrano, Vsakdanjim kruhom. Ki se zaveda številnih herezij in malikovanj. Ki stalno obrača naš obraz k Obličju.

    • Tudi meni se zdi, da je eden od maloštevilnih, ki so mu zadeve jasne. Kar je, pač je.

  • Vincencij

    Oznanjevanje je prepleteno z besedo in podobo !

    Pater Marko zelo razume umetnost, ki nakazuje – liturgično, bogoslužno, simbolno …… .

    ………………………………………..

    Na priprošnjo blaženega Antona Martina Slomška si želim,
    da tudi v naši cerkvi pri Sv. Duhu v Celju pridobimo
    upodobljenega angela (v obliki slike ali kipa).
    Amen.

    Če nam bo uspelo, bomo lahko rekli, da je to bil čudež, ki je potreben za razglasitev Slomška za svetnika.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI