Slavoj Žižek razloži, zakaj ne bi smeli pomilovati in romantizirati beguncev

Časnik 13.9.2016 8:55
 

zizekSlovenski filozof Slavoj Žižek je zaskrbljen glede evropskega odnosa do beguncev, pri čemer ne govori o populistični skrajni desnici. “Levica poskuša ignorirati problem, na primer poskušajo čim manj poročati o problemih z migranti,” je Žižek povedal za Quartz.

Marksistični filozof, kot ga imenujejo v članku, je v svoji zadnji knjigi Refugees, Terror and other Troubles with the Neighbors, izpostavlja razlike med zahodnjimi vrednotami in vrednotami tisočih, ki prihajajo v Evropo, grožnjo terorizma povezanega z migranti in neizbežne napetosti pri tekmovanju za službe in vire. “Moja knjiga je preprosto velik, obupan klic po tem, da o tem ne molčimo,” pravi Žižek.

Po lanskoletnih terorističnih napadih v Parizu je Žižek opozarjal liberalce, da se naj osvobodijo tabujev, ki jim preprečujejo odprto razpravo o problemih povezanih z ljudmi različnih kultur, ki prihajajo v Evropo. Pri tem je še posebej poudaril zanikanje kakšrnihkoli tveganj za javno varnost, ki bi jih povzročili begunci. “Nikoli nisem maral tega humanitarnega pristopa, češ če z njimi govoriš, ugotoviš, da smo vsi enaki ljudje. Ne, nismo, razlikujemo se v temelju, in resnična solidarnost je nakljub tem razlikam,” pravi Žižek. Razumevanje in sprejemanje kulturih razdeljenosti med Evropejci in tistimi, ki v Evropi iščejo zatočišče, je zanj ključna za njihov pravi sprejem.

Levica z zavračanjem govora o kulturnih razlikah po mnenju Žižka dejansko spodbuja nastrpnost, saj področje razprave o tem povsem prepušča skrajni desnici. “Jasno dejstvo je, da večina beguncev prihaja iz kultur, ki so nekompatibilne z zahodnoevropskim pojmovanjem človekovih pravic. Težava je, da očitna tolerantna rešitev (vzajemno spoštovanje medsebojnih občutljivosti) več kot očitno ne deluje” piše Žižek.

Žižek o beguncih govori kot o ‘bližnjih’, pri čemer se sklicuje na rabo izraza v krščanstvu. Bližnji je nekdo, za katerega misliš, da ti je blizu, potem te pa preseneti s svojo drugačnostjo. “Zato krščanski moto ‘ljubi svojega bližnjega kot samega sebe’, ni tako preprost, kot se zdi, razlaga Žižek.

Slavoj Žižek v svoji novi knjigi odpira tudi nevarno tendenco levice, da bi mitologizirala begunce, ki naj bi bili zaradi svoje trpljenja posebej plemeniti. “Ne maram te romantične ponarejene ideje, da te trpljenje očisti, da te napravi za plemenito osebo. Saj te ne! Prisiliti te, da narediš vse, da preživiš.” Žižek vendarle vztraja pri humanitarni oskrbi beguncev, vendar bi morali biti pri tem bolj realistični. Prepričan je namreč, da je dolgoročna rešitev “radikalna ekonomska sprememba, ki bi odpravila pogoje, ki ustvarjajo begunce”. Vendar za Evropo v tem trenutku vidi le možnost, da se zavzame za dostojanstveno preživetje beguncev. “Na podlagi višjih etičnih meril bi morali sprejeti begunce ter zanje skrbeti, čeprav vi bila večina prebivalcev proti migrantom,” trdi Žižek.

 
Značke:

15 komentarjev

  • Žižek nima prav, da trpljenje ne more očiščevati. Ali odrekanje ali kazen. Pač. Tisti pa, ki, ko naredi karkoli, dobro ali slabo, dobi bonbonček in pohvalo ter potuho, je pa na dobro poti, da ne najde ali pa izgubi vsakršen moralni kompas. Konča lahko celo kot nepoboljšljivi kriminalec.

    • Menim, da Žižek v stavku: “Ne maram te romantične ponarejene ideje, da te trpljenje očisti, da te napravi za plemenito osebo. Saj te ne! Prisiliti te, da narediš vse, da preživiš,” pripoveduje o ljudeh, ki trpljenje prenašajo z veliko muko in ob trpljenju ne občutijo nobene odrešujoče milosti, ker ne verjamejo v odrešilno moč trpljenja.

      Če človek svoje trpljenje dojema zgolj kot odvečno breme, ne da bi razmišljal o kakršnemkoli smislu tega trpljenja, ga takšno ‘nesmiselno’ trpljenje res ne more prečistiti in oplemenititi. Razmišlja le, kako bi se trpljenja rešil.
      Človek, ki svoje trpljenje sprejema kot veliko krivico, se lahko počuti v trpljenju zelo osamljenega in nerazumljenega, postane zagrenjen ter naveličan trpljenja in celo življenja.

      Čisto drugače pa trpljenje doživlja človek, ki uspe svoje trpljenje na nek način osmisliti in ga sprejeti v svoje življenje. Če se človek, recimo, sprašuje o morebitnih vzrokih svojega trpljenja, ga to že lahko vodi do odgovorov bližje iskanju nekega smisla trpljenja.

      Šele ko začuti trpljenje kot priložnost za spremembo in osebnostno rast in ne kot odvečno nebodigatreba breme, se človek odpira odrešilnemu delovanju trpljenja in lahko najde tudi smisel trpljenja.

      Če pa uspe človek svoje trpljenje darovati v dobrobit bližnjih, je to že višja stopnja dojemanja lastnega trpljenja 🙂

  • Uf, zadeva je pa res huda, če gospod Slavoj Žižek “obupano kriči”. Sicer me pa zanima, ali resnično uporablja izraz begunec? Sedaj so celo zagrizeni levaki ugotovili, da je beguncev zelo malo, da so v glavnem ilegalni ekonomski migranti, med katere so se pomešali vojščaki ISISa.

  • “Na podlagi višjih etičnih meril bi morali sprejeti begunce ter zanje skrbeti, čeprav vi bila večina prebivalcev proti migrantom,” trdi Žižek.

    Enkrat begunci in drugič migranti? Gospod Slavoj vse enači in gre preko občutkov EU domorodcev. Recept za vojno.

    Seveda moramo pomagati … ampak ne tu. Pomagati moramo tam, od koder so prišli. Najprej tako, da tam vsem vzamemo orožje, vrnemo ilegalne ekonomske migrante, vsem damo lopate ter geslo: “Med obnovo ni počitka!” Predvsem pa upoštevajmo svetopisemsko navodilo: “Kdor noče delati, naj tudi ne je!”

  • Žižek končno razkriva levico, ki je nastali problem v zvezi z migranti ves čas izkoriščala za politične igrice in desnico zaradi videnja problematike prikazovala kot slabo.

  • Kako fino se razjasni kalna voda, ko ljudje nehajo biti kloni ali politkomisarji in upajo udariti po mitih in obnašanju svojega kolektiva z dokaj racionalnimi argumenti?
    Le kaj si sedaj potiho mislijo “levičarski” kloni: “udbovec”, “izdajalec”, “fašist”? Najlažje je zavrniti razmišljanje z lepljenjem etikete.

  • svitase

    Žižku je treba priznati, da ima tokrat prav.

  • Joj, joj, prejoj, katoliki pa res ne bi smeli biti nestrpni do beguncev in migrantov, ampak bi jih morali sprejemati z odprtimi rokami na svoje domove, saj vam tako naroča vaša “sveta mati” RKC:

    “Migracije. Naša Cerkev že dolgo zagovarja pravico ljudi do migracij, ko razmere v njihovih domovinah niso več varne oziroma jim ne omogočajo, da bi preživeli sebe in svoje družine. Če želimo zmanjšati stopnjo migracij, moramo omiliti okoliščine, ki ljudi silijo, da zapustijo domovino.”

    Navedeno v: http://24kul.si/nadskof-zore-eticna-in-socialna-izhodisca-za-pogajanja-o-sklenitvi-cezatlantskega-partnerstva-za-trgovino-in-nalozbe

    • Zdravko

      Počak, da to RKC tako kot v zgodovini, uveljavi z ognjem in mečem, terorjem in strahovlado. Vi homiči, boste pri tem papeževa desna roka.

    • Trolček Valterček, saj nihče razen tebe ni nestrpen.

      Ti pa si tako nestrpen do kristjanov, da iščeš samo slabo.

      Naredi dober zgled in vzemi k sebi te okupatorje evrope in sam s svojim denarjem skrbi zanje.

  • Lucijan

    Presenetljivo realna ocena Žižka. Moti me le njegova skrb, kdo si lasti področje razprave o tej problematiki, levičarji ali desničarji. Prepričan sem, da problem lahko rešimo le združeni. Tesno in dosledno združeni.

    • Saj naše zagrizene levake boli ravno to, ker se ne delimo več na močnejše levake in šibkejše desničarje, ampak na veliko množico nasprotnikov okupatorskih migrantov – in na manjšino fanatičnih zagovornikov popolnoma odprtih mej.

  • Če Žižek resnično iskreno išče, potem je enkrat ena, da v marksizmu ne bo našel. Morda bomo celo nekoč v prihodnosti doživeli njegovo spreobrnjenje. Duh veje, kjer hoče.

    • Prej so se “desničarji” približali Žižku, kot se je komunist Žižek spreobrnil v desničarja. To je 1×1. Jaz ne poznam nobenega spreobrnjenega komunista v desničarja. Ne more se dolgoletna mafijska in parazitska baraba pri 60ih spreobrniti v dobrega gospodarja, sočutnega in solidarnega človeka.

    • Se strinjam, Anthon.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI