Po volitvah so zmagovalci vsi razen Zorana Milanovića in desnice

Matej Kovač 12.9.2016 15:33
 

Andrej PlenkovicVolitve v sosednjih državah so zanimiv dogodek. Za Slovenijo pa so volitve na Hrvaškem še posebej zanimive (lahko tudi poučne), ker imamo skupno administrativno, kulturno in pravno dediščino.

Ne glede na to, da so v obeh narodih številni, ki imajo večvrednostne komplekse napram sosedom, je zgodovina bivanja v skupni državi od Avstro-ogrske do SFRJ vzpostavila podobne vzorce vedenja v politiki in tudi v družbenem življenju nasploh. Veliko »skupnih imenovalcev« se je vzpostavilo ne da bi se jih zavedali, ker se ljudje podobnih nazorov in vrednot podobno prilagajajo zunanjim vplivom.

Po odlični predvolilni analizi hrvaških volitev Aleša Mavra, ki jo je Časnik objavil na dan volitev, sem si jaz izbral lažji del. Biti general po bitki.

Na včerajšnjih volitvah so zmagali vsi razen Zorana Milanovića in njegove Narodne koalicije ter hrvaške desnice zbrane v Domovinski koaliciji in koaliciji POMAK. Mnogo potencialnih volivcev poražencev ni prišlo na volitve. Zasluge za to ima Milanović s svojimi predvolilnimi eskapadami ter nesposobnost desnih strank, da poleg razkazovanja nacionalizma in protikomunizma, nagovorijo svoje volivce z verodostojno politiko.

Nekateri podporniki poražencev so takoj po tem, ko so bili znani rezultati volitev, fantazirali o veliki koaliciji. Postkomunisti (med vrsticami celo Milanović), da bi pridobili vsaj nekaj vpliva in delovnih mest na nacionalni ravni, podporniki desnice pa, da bi imeli zaradi kompromitacije HDZ-ja kaj več možnosti na naslednjih volitvah. Ker politični nasprotniki poražencev niso neumni, za veliko koalicijo ni nobenih možnosti.

Obliž za desnico je izvolitev kulturnega ministra Hasanbegovića na listi HDZ s preferenčnim glasovi ter uspeh samostojne liste generala Željka Glasnovića v volilni enoti za diasporo. Uspeh slednjega je HDZ-ju pokazal do kje se še lahko pomakne proti sredini, da se mu ne bi začeli osipati glasovi na desnici.

Zmaga HDZ je predvsem zmaga Andreja Plenkovića, ki si je s temi volitvami pridobil izjemen politični kapital. Pokazalo se je, da sta karizma in vtis verodostojnosti kandidata za predsednika Vlade pomembnejši, od vtisa politične širine, ki ga daje koalicija. Gospodarski program HDZ pred volitvami je poln lepih besed a skoraj brez konkretnih ukrepov, kar pa je volivcem očitno všeč. Plenković je z nekaterim znotraj strankarskimi kadrovskimi potezami pokazal, da ne bo dovolil, da ga strankina administracija in zaslužni člani usmerjajo. Njegov glavni tajnik stranke je Gordan Jandroković, ki ga poznamo kot zunanjega ministra v mandatu ko sta hrvaško vlado vodila Ivo Sanader in Jadranka Kosor. Da nameravata Plenković in Jandroković obvladovati stranko, kaže že obrobna vest iz povolilnega slavja: v volilnem štabu ni bilo dovoljeno točiti alkohola, zmagi so nazdravljali s sokom in vodo.

Most in Božo Petrov so prav tako zmagovalci volitev in zelo verjeten koalicijski partner HDZ. Še posebej, ker pogoji za koalicijo, tako imenovana jamstva, ki jih je že pred volitvami zahteval Petrov niso nekaj česar HDZ ne bi mogla izpolniti. Pogoji so:

  • Znižanje proračunskega financiranja političnih strank in bolj transparentno financiranje iz drugih virov (ker bo to najbolj prizadelo bodočo opozicijo, HDZ verjetno ne bo kompliciral),
  • Možnost dodelitve preferenčnega glasu trem kandidatom in ne le enemu,
  • Znižanje naročnine na HTV,
  • Ukinitev davka na podjetje za mala in srednja podjetja (to je razmeroma nizka davščina, ki se plačuje enkrat letno),
  • Sprememba zakona o izvršbi, ki bi otežila metanje dolžnikov iz edinega stanovanja,
  • Revidiranje sporazuma z EU in razglasitev izključne ekonomske cone na Jadranu.

Prav zanimivo je, da informacija o zadnji zahtevi (edini neizvedljivi, pa ne zaradi Slovenije, ampak zaradi EU) ni prodrla v slovensko javnost. Verjetno zato, ker novinarji, ki pri nas pokrivajo hrvaško še lokalnih časopisov ne berejo ali pa, ker jih lokalni (para-udba) prišepetovalci niso opozorili na to podrobnost. Špekuliram, da je ideja v zvezi z izključno ekonomsko cono plod južno dalmatinskih lobistov in izvorno s Piranskim zalivom nima zveze. No, »pomorska« orientacija Petrova in vse večji vpliv Jandrokovića, na relaciji Slovenija Hrvaška (vsaj glede odprtih vprašanj) obeta kvečjemu status-quo.

Teoretično lahko Plenković sestavi Vlado tudi brez podpore Mosta. Za to bi moral  Ivanu Viliboru Sinčiću iz njegove koalicije Živi zid izpuliti vsaj tri glasove, kar je lažje in ceneje kot pa pridobiti tri poslance istrskega IDS. Manjšinci bodo tokrat podprli relativnega zmagovalca, še posebej ker je Milanović imenoval pred volitvami Srbe za peščico bednikov. Vseeno menim, da se bodo v HDZ hitro zmenili z Mostom. Tudi zato, ker se je nekaj ključnih politikov v Mosta (na primer Vlaho Orepić) že dodobra navadilo ministrovanja.

Za konec še nekaj o tem, kako se prikazuje Hrvaška politična stvarnost v slovenskih medijih. Ker je pri nas celotna medijska scena prepredena z družbenopolitičnimi delavci zavezanimi dediščini nekdanjega režima, je jasno, da je navijaštvo za hrvaško levico očitno. Zato tudi tolikšno veselje ob politično brezpredmetnem uspehu Živega zida oziroma točneje koalicije zbrane okrog tega gibanja, ki pa ni tako ideološko profilirana kot na primer pri nas Združena Levica. Koalicija Živega zida je koalicija konkretnih protestnih programov nastalih iz ogorčenja nad prisilnim izseljevanjem dolžnikov iz njihovih domov, ekonomske nemoči oseb, ki so se zadolžili v švicarskih frankih in ekonomskega nacionalizma, ki ga promovira profesor Lovrinović. Strateško si z njimi kot z zavezniki ne more pomagati nobena oblast.

Ko prebiram odzive na rezultate volitev po internetnih forumih opažam, da »para-udba« v tolažbo razočaranim slovenskim levičarjem, plasira ideje o skorajšnjem bankrotu Hrvaške in pa reciklirajo se obtožbo z lanskih volitev, da je Most transmisija hrvaških škofov, kar so seveda prazne marnje. Gospodarski položaj Hrvaške ni rožnat in življenjski standard bo še dolgo 20%-30% pod slovenskim. Ampak država ima presežek v plačilni bilanci (resda manjšega kot Slovenija) in država je zadolžena tudi v domači valuti. Zdravje javnih financ Hrvaške je bližje Sloveniji kot Grčiji. Kar zadeva gospodarsko politiko, je Plenković nepopisan list papirja. V primerjavi z Oreškovičem tudi nima kdo ve kakšnih voditeljskih in poslovnih izkušenj, se pa je že do sedaj pokazalo, da zna prisluhniti dobrim svetovalcem. Če se je kot evropski poslanec tudi kaj okužil z EU mantro o potrebi po vse večji mednarodni konkurenčnosti gospodarstva, je možno, da bi nas v prihodnje Hrvatje začeli dohitevati tudi glede življenjskega standarda.

 

 

 

 
Značke:

11 komentarjev

  • Delo, ki je menda manj levo od Dnevnika je še danes sredi dneva objavljalo v naslovu, da je zmagovalec volitev Živi zid. In da sta SDP in HDZ povsem poravnani.

    Dneve pred volitvami je pa Delo zatrjevalo, da je Milanović in SDP v mali prednosti. Podobno nacionalna TV. Kolikor sem jaz pregledal na hitro napovedi hrvaških analitikov ( recimo v levo-sredinsko Slobodni Dalmaciji), so rekli šanse tam-tam ali celo možnosti HDZ za tesno zmago.

    No, zmaga Plenkovića niti ni tesna. Predvsem je on veliki zmagovalec.

    Kot pravi Matej Kovač vsi dobro plačani slovenski dopisniki na Hrvaškem ( menda naj bi bili plačani za to, da 8 ur dnevno skrbno spremljajo, kaj se na Hrvaškem dogaja), ne samo da niso sposobni niti slediti resničnega izzida ( že okoli 7. ure zjutra so sporočeni rezultati po 100% preštetih glasovnic, ki so povsem drugačni od recimo Delovih), kaj šele vsaj približno prognozirati izzid.

    O Mostovih pogojih za koalicijo niso znali ali hoteli Slovence informirati niti osnov od osnov, pa čeprav se vsaj ena točka neposredno dotika Slovenije in slovenskega akvatorija.

    Kaj počnejo pravzaprav na Hrvaškem? Jih še kaj poleg Jasenovca, Thomsonovih oboževalcev in vzklikanja Za dom spremni sploh zanima?

    • Gospod IF,
      čudi me, da ob vsej vaši obveščenosti ne veste, da novinarji niso za sporočanje resnice temveč morajo oblikovati javno mnenje po zahtevah klike rdečih oblastnikov. Resnično me čudi.

  • Po mojem je sicer standard na Hrvaškem ( 20-30% pod slovenskim) nekoliko predober glede na njihovo gospodarsko stanje. Mislim, da niti na Češkem niso boljše plače, kaj šele na Poljskem in Slovaškem, pa so ekonomsko Hrvate krepko “šišale”.

    Zanimivo, da sta me včeraj Plenković in Petrov ( že pred volitvami sem ju razglašal za zaželjeno navezo nove vlade) razočarala z nastopoma po volitvah. Prvič sem si vzel čas, da sem spremljal oba cel govor in čas srečevanja z množico. Plenković mi je deloval emocionalno prazno in brez karizme, Petrov pa iracionalno. Upam, da se motim.

    • Plenković je polikani in vljudni birokrat, od njega je težko pričakovati čustva in karizmo.

      Kaj iracionalnega je rekel Petrov?

      Res je hudo kako slabe medije imamo Slovenci in kako nam filtrirajo in cenzurirajo informacije. O Mostu Slovenci skoraj nič ne vemo, če ne beremo hrvaških medijev.

    • Jaz sledim preko FB in TW Tinu Mamiću, se strinjam z njegovimi presojami in ocenami.

  • Tudi danes, ko skušajo posledice hrvaških volitev, analizirati na teh naših najbolj gledanih TV postajah, mislim, da sploh ne razumejo prav veliko. Pravijo, saj so izidi isti kot na prejšnjih volitvah. In da je to očitno preč vržen čas, denar …

    Pa niso isti. Prvič razlika HDZ: SDP je večja in ne ravno mala.

    In drugič, pomembneje – vlade ne bo sestavljala ista stranka. Karamarkova Domoljubna koalicija in Plenkovićev HDZ pač ni ena in ista stvar. Zelo različni stvari sta to.

    Razlogi za znotraj-vladni razkol med HDZjem in Mostom so zdaj v glavnem odpravljeni ( glavnega personalnega ni več) oz. na dobri poti. In HDZ je začel znova, je dosegel hiter ali celo meteorski vzpon in namesto nepriljubljenega voditelja ( ki je bil cokla stranki) imajo zdaj na čelu kot verjetnega mandatarja nove vlade človeka, ki vzbuja široko zaupanje, tudi na medijski sceni in delu levice. Ne le v desni sredini.

    Politična situacija na Hrvaškem je torej bistveno spremenjena. Je treba biti kar krepko neveden oz. nepronicljiv, da trdiš, da je ista kot pred 2 mesecema.

  • No- še tole na isto temo:

    Kako je Slovenija ( medijsko) levo-poneumljena na marsikaj, tudi na hrvaško politično sceno in včerajšnje volitve, so dobra ilustracija današnji Odmevi in zvezda slovenskega novinarstva Slavko Bobovnik v njih.

    Svojega gosta iz Zagreba je namreč spraševal o posledicah hrvaških volitev prav iz teh levo- poneumljenih izhodišč ( tako so ga pač verjetno drugi pripravili Bobovnika, naj sprašuje ali se je sam pripravil iz slovenskih medijev).

    Bobovnik je tako med drugim ponovil v vprašanju prav to, kar kritiziram zgoraj – češ saj ni nič novega po teh volitvah, izzid je isti. Rabil je prav hrvaškega gosta dr. Rimca, ki sicer tam velja za težkega levičarja, da je to slovensko levičarsko slabo domislico ( najbrž motivirano prav s tem, da HDZju zmage ne bi priznali) povsem demantiral.

    Namreč predvsem s tem, kar pravim gori sam, da je Plenkovićeva HDZ nekaj čisto drugega kot Karamarkova Domoljubna koalicija.

    Kar bi še dodal je, da je na prejšnjih volitvah Karamarko zapravil veliko prednost pred Milanovićem in se je ta zvito vrnil v zadnjem trenutku. Tokrat pa obratno – Plenković je bil skoraj 10% zadaj za Milanovićem še dva meseca nazaj in je napravil popoln preobrat.

    Torej prejšnjo vlado je sestavljala HDZ, ki je izgubljala in se glede na pričakovanja slabo odrezala, tokratno HDZ, ki je dosegla fantastičen preobrat in odličen izid. Razlika je evidentna.

    • Plenković je res naredil kar se je zdelo nemogoče: zaradi Karamarka potopljen HDZ je dvignil iz velikega minusa na +10%. Naredil je vsaj 20% skok.
      Upam, da bo HDZ močno reformirati, da ne bo to več mafijska, socialistična stranka, ampak reformna stranka s cilji, ki bodo koristili gospodarstvu in posredno vsem državljanom

  • “.. ter nesposobnost desnih strank, da poleg razkazovanja nacionalizma in protikomunizma, nagovorijo svoje volivce z verodostojno politiko.”

    To gledamo že 26 let pri” desnih ” strankah v Sloveniji. No, še prej so bili glavni cilji:
    Osamosvojitev, EU in NATO. Človek bi rekel, da so imeli ves čas iste cilje kot novi razred.

  • Živi zid je zmagovalec hrvaških volitev. Večje neumnosti, kot je takšna ugotovitev slovensih novinarjev skorajda ni možna.
    Res je ta stranka dobila presenetljivo dosti glasov, je pa daleč od tega, da bi bila zmagovalka. Še več, kaže se kot nezrela politična formamcija, ki si pravzaprav spoh ne bi smela zaslužiti parlamentarnega praga.
    Zakaj?
    Njen vodja vztrajno zatrjuje, da njegova stnaka ne bo šla v vladno koalicijo,pa če jo povabi HDZ, ali SDP.Smisel političnega boja je vendar zasesti vladno pozicijo. Samo v vladajoči kolaiciji je namreč mogoče doseči cilje in realizirati program stranke s katerim ta nastopa na volitvah.
    Sicer neumnost, ki jo kot vrčlino prodaja Živi zid, ni originalna. Takšno neumnost si je privoščil že Pepe Grilo v Italiji, ko je dosegel ugodni vililni rezultat, nato pa sporočil, da stranke sodelovanje v vladi ne zanima.
    Tukaj gre za prevaro vilivcev. Volivcem stranka v volilni kampaniji mora nekaj obljubiti, nekaj, kar volivce pritegne in si želijo,da se bo po volitvah utesničilo. Kako pa se naj uresniči, če se že v naprej odpoveš vstopa v vlado? V demokraciji pač vlada vlada, ki jo sestavljajo stranke koalicije, ki imajo večino v parlamentu in s tem možnost da izgalsujejo vse, kar so pred volitvami obljubile volivcem. Če se v naprej odpoveš, sodelovanja v vladi, seveda nimaš nobenih, ali pa zelo minimalne možnosti,da uveljaviš kaj iz svojega strankarskega programa.
    Torej Živi zid in njeno politično vodstvo je prvovrstna neumnost.
    Nekoliko sem se o tem razpisal, ker je v Sloveniji podobnih butlov dovolj, da si bodo vezli Živi zid za vzgled in ravnali tudi tako. Prepričan sem tudi, da lahko takšna naumnost pritegne kar dobršen del volivcev. Pred vsem s popagando, kakršno uganjajo slovenski mediji, ko nekritično proglašajo Živi zid za zmagovalce in kot vrlino njihovo odklonilno stališče do sodelovanja v vladi.
    Večja kot je neumnost, bolj zanimiva je za poneumljene Slovence.

    • Berem: “ker je v Sloveniji podobnih butlov dovolj” in se navdušujem nad avtorjevo strategijo izobraževanja in prosvetljenja teh butlov. Res je enostavna, 392 krat na dan mu poveš, da je butel in on bo ves vesel rekel: “O, hvala! Hvala, da si mi povedal, da sem butl. Oh, zares sem hvaležen! Sedaj grem, da ne bom več butl!”


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI