R. Novak, Domovina: Namesto da zvišujemo davek na dohodek pravnih oseb, ga raje ukinimo. Bo vsem bolje.

Časnik 9.9.2016 8:59
 

Zgodba o Irski, Applu in Evropski komisiji je te dni v ospredje medijskega poročanja in javnih razprav spet pognala debato o obdavčevanju dobičkov v globaliziranem in digitaliziranem svetu 21. stoletja.

O tem kaj je pravično, kaj gospodarsko učinkovito, kaj maksimizira blaginjo … in kdo ima o vsem tem pravico odločati – nadnacionalni birokratski aparat v Bruslju ali predstavniška oblast v suverenih državah.

Menim, da večina komentarjev temelji na popolnem nerazumevanju ekonomskih dejstev. V želji, da prispevam h konstruktivnejšemu dialogu, jih bom nekaj razgalil.

Manipulacije z retoričnimi konstrukti

Privič. Podjetja ne plačujejo davkov, ljudje plačujejo davke. Retorični konstrukti: »obdavčili bomo korporacije«, »naj korporacije plačujejo davke namesto delavcev« in tako dalje, skrivajo bistvo: breme vsakega davka nosi človek (ne neka abstraktna entiteta »korporacija«).

Breme davka na dohodek pravnih oseb konkretno: delničarji, delavci in potrošniki (slednjih preko višjih cen).

V zadnjih desetletjih se je nabralo tudi veliko tako teoretske kot empirične strokovne literature, ki ocenjuje breme na plečih od teh skupin (pregled ponudi recimo Ben Southwood).

Ugotovitve kažejo, da običajno več kot polovico bremena tega davka pade na delavce v obliki nižjih plač. Predpostavka največjih navdušencev nad »obdavčevanjem korporacij«, da bodo z njim obdavčili bogate in nekako koristili revnim, je torej zmotna.

Škodljivost davka na dohodek pravnih oseb

Drugič. (Visok) davek na dohodek pravnih oseb jasno odvrača investicije. To zavira rast in podjetništvo ter zmanjšuje stopnjo inovativnosti.

Je tudi en od administrativno najbolj zahtevnih davkov. Ker je dohodek pravnih oseb zelo mobilen, v primeru multinacionalk pa so denarni tokovi prisotni v mnogih jurisdikcijah hkrati, je določanje davčne osnove vselej zapleteno.

To vodi v visoke stroške tako na strani pobiranja kot na strani podjetij, ki skušajo vse kompleksnejšo zakonodajo upoštevati (nekatera pa tudi zaobiti – zato verjetno ne preseneti, da višje stopnje tega davka povezujemo tudi z večjo prisotnostjo spornega lobiranja na eni in neformalne ekonomije na drugi strani).

Manj investicij pomeni nižjo produktivnost torej manj delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Višji administrativni stroški za podjetja pomenijo vstopno oviro malim podjetjem, kompleksna zakonodaja pa seveda potrebuje tudi velik birokratski aparat, ki jo bo izvajal.

Več lahko preberete na domovina.je.

 
Značke:

9 komentarjev

  • Vsa čast Domovini, ker nosi zastavo svobode poleg Financ. Katoliški tisk je bolj kot ne odpovedal.
    Davki niso nikoli koristni. Vedno so škodljivi. Saj denar ukradejo tistemu, ki z njim zna varčno in dobro gospodariti, dobro investirati (in s tem zaposluje veliko ljudi) in ga dajejo tistim, ki z njim delajo kot svinja z mehom.

  • Slovenija ima dvoje vrste fanatikov.

    Eni so taki, ki ob vsakem problemu jamrajo, zakaj tega ni država rešila. Da bi država morala rešit to, pa to, pa še ono. Zakaj še ni ceste, zakaj ne železnice, zakaj ne obvoznice, zakaj še ne novega urgentnega bloka, zakaj vsi otroci ne dobijo zastonj kosila v šoli, zakaj se ne podpira kulture, zakaj država ne zaposluje mladih umetnikov in družboslovcev, ko imamo vendar tak priliv s fakultet itditd.

    Drugi so pa taki fanatiki kot Rok Novak ali pavel, ki resno mislijo, da je vsak davek zlo. In da bi se najbolje živelo brez vsakršnega davka.

    Potem obstajajo sicer še tretji, ki so prav topoumni, ker združujejo prvo in drugo prepričanje. Pri davkih so proti davkom in za zniževanja davkov, saj obremenjujejo uboge ljudi – obenem pa verjamejo v vsemogočno državo. Ki bi morala narediti mnogo več. In jih groza pomisli na eno privatno šolo ali ambulatno, ker da so to zelo nevarne stvari. Ti mislijo seveda, da denar pada z neba.

    Upam sicer, da obstaja razen vsakokratnega financ-ministra še kakšen cum grano salis osebek. Ki verjame v sobivanje javnega in zasebnega, v pomembnost tako javne kot zasebne blaginje. In ki ve, da je edino zdravo, če na dolgi rok državni proračun troši natančno toliko, kolikor z davki vanj priteče. V proračun sicer denar ne pada z neba, ampak z davki. ( In naš ima milijardno luknjo vsako leto)

    • Spet si v Sloveniji zadel sredino. Ker nas je drugih za ščepec, si torej sredina med 1. in 3. fanatiki: med komunisti in nevednimi ignoranti? 😉

  • Zdravko

    Davek od dobička bi spričo 22% DDV mirno lahko ukinili. DDV se plača na vse kar se giblje in premika. To je največja cokla cele Evrope, ne samo Slovenije. Za nas tako ni več važno. Pri nas lahko tudi dvignejo davke na 100% potem pa vsem razdelijo socialno pomoč. Mi smo že povsem out.

    • Davek na dobiček bo tudi ob zvišanju na 19% med nižjimi v Evropi. Jaz se ne spoznam toliko, da bi vedel, kakšna bi bila optimalna razmerja med različnimi davki in trošarinami z vidika ekonomske stimulativnost ob socialni sprejemljivosti. Vem pa da je po normah Zahodne Evrope tistih okoli 45% BDP za proračun treba nekako zbrati. Za zahodnoevropski način življenja, ki ga vsaj jaz ne bi zamenjal za, nevem, singapuski. Pri nas smo sicer prišli do okoli 50%, kar je preveč. Ampak kaj, ko so vse stranke kar tekmovale, katera bo hitreje in več davkoplačevalskih milijard vrgla v banke.

  • Zdravko

    DDV je že tako vnaprejšnji davek na dobiček, pri čemer se stroški dela sploh ne priznavajo. Zelo ne-fer davek. V ZDA je vsaj 5%, tu v Evropi pa je prav pokvarjeno visok.

  • Tukaj se spet potrjuje, da socialisti ne bi bili socialisti, če bi kaj vedeli o ekonomiji.

    Davek dejansko vedno plačamo ljudje – pa čeprav posredno preko višjih cen ali nižjih plač.

    Dejansko je davek na dobiček pravnih oseb neumnost. Bolje bi bil večji davek na izplačane dobičke.

    Drugič – kapitalisti so mnogo manj požrešni od države. Država ponavadi vzame vsaj 20% ali več.

    Dobički podjetij pa so v povprečju od 4 do 8 odstotkov neto prihodkov. Če so plače visoke so lahko tudi dobički višji – v IT in farmacevtski industriji so lahko tudi 15% in več.

    • Pa še to. Sloveniji ne bi bilo treba nobenih davkov višati – ker so že itak visoki.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI