I. Žajdela, Družina: Iz Hude jame na Teharje

Časnik 9.9.2016 0:03
 

Zakaj ni primerno, da bi umorjene v rudniku Huda jama pokopali pri Mariboru? Zakaj so Teharje za to najprimernejše?

Končno smo z izjavo slovenskih škofov ordinarijev o pokopu umorjenih žrtev medvojnega in povojnega nasilja, izdani 30. avgusta, dobili izraženo voljo, ki naj bi pomembno prispevala k pereči problematiki prekopa umorjenih iz morišča v rudniku Huda jama. Upajmo, da ni prepozna, saj postopki za rešitev, ki je po mnenju mnogih neprimerna, že tečejo. Kraja Huda jama in Teharje sta pojem najhujših dogodkov v slovenski zgodovini, prvi zaradi morišča in grobišča globoko v rudniku, drugi pa zaradi povojnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča, ki je komunističnemu režimu služilo za množično uničevanje političnih nasprotnikov. Da je bil rudnik v Hudi jami eno od »teharskih« morišč, se je vedelo ves čas, vendar se o tem 45 let pod komunizmom, tako kot o mnogih drugih temah, ni smelo govoriti. Z demokratizacijo leta 1990 smo govorili lahko, vendar nova demokracija ni zmogla moči, da bi morišča in grobišča primerno urejevala. Organizirale so se le spominske slovesnosti. Šele pred desetimi leti je prišlo do politične volje, da je vladna komisija za grobišča lahko pričela tudi izkopavati grobišča, počasi, a vendarle. Toda z odprtjem grobišča v rudniku Huda jama se je zgodilo tisto, kar se je moralo zgoditi: prizori množice trupel so bili grozljivi. To naj bi bil tudi izgovor, da je zakulisna leva politika onemogočila nadaljevanje prepotrebnih del pri ureditvi tega grobišča. Resnico so spet s silo politične volje, kot že mnogokrat prej, hoteli potisniti v neurejeno stanje. Vsi pa dobro vemo, da takšno stanje ni dobro, da vedno znova zbuja potrebo po civilizacijski ureditvi, hkrati pa govori o necivilizacijskem vedenju nekaterih političnih sil. Zamolčana grobišča, ki so posledica nasilnih dejanj, so vedno skozi zgodovino povzročala potrebo po ureditvi – po pokopu ubitih. Državniki so tisti politiki, ki se tega zavedajo. Čim prej bomo uredili naša neurejena grobišča, jih preiskali, mrtve izkopali in jih pokopali v grobove in kostnice, kot to že dolgo počnejo razviti narodi, tem prej bomo zaprli to pomembno temo našega naroda.

Ko je bilo grobišče v rudniku Huda jama marca 2009 po velikem naporu vladne komisije pod vodstvom Jožeta Dežmana in Mitje Ferenca odprto, smo mislili, da bo njegova problematika na koncu tudi primerno urejena, torej da bodo tam umorjeni primerno pokopani. Verjetno so k današnjemu zapletu določitve mesta njihovega groba prispevali predlogi nekaterih iz komisije, da bi grobišče uredili kar nekje pred vhodom v rudnik, čeprav smo nekateri že od začetka predlagali spominski park Teharje. Dostop do rudnika je prometno precej neugoden, v ozki grapi pa tudi ni primernega prostora za zgraditev grobnice.

Predlog, da bi umorjene v Hudi jami pokopali na pokopališču Dobrava pri Mariboru, kjer je tudi že dolgo spominski park za umorjene leta 1945, naj bi pred letom ali dvema dal publicist Roman Leljak v pogovoru s predsednikom države Borutom Pahorjem. Verjetno je vplival tudi na vladno komisijo za grobišča, ki je marca letos sklenila, da bo pokop na Dobravi. Kot razlog navajajo, da je zaenkrat edino tam primeren prostor za to, saj bi ga kje drugje morali šele primerno urediti.

Več lahko preberete na druzina.si.

 
Značke:

28 komentarjev

  • Amelie

    Nova dejstva ..Maribor naj bi predlagal Leljak v pogovoru s Pahorjem ?

  • Zelo dober in jasno napisan članek, tako kot Dežmanov.A je odrezan tam, ko se bliža konkretnostim.konkretnih številk raznih opcij nisem videl, med vrsticami so bile omenjene. Ene pijavke državnega denarja hočejo svoja dva milijona, druge pa svojega pol milijona. Močna je tudi nadutost in čast, mora biti moj prav.
    A je tako težko projektantsko vreči na list vse prednosti in slabosti in zraven pisati evre.

    • Amelie

      Tukaj gre za mnogo več kot za eure !

      • Se strinjam. A če jih da vsak iz svojega žepa. V Sloveniji pa denar vedno za svoje ideje zahtevamo od DRUGIH.

  • Zdravko

    Ah, zdaj pa Leljak kriv?! Kaj neki ima on s tem.
    Jasno, da Teharjem nasprotujejo, ker ne želijo nareiditi romarskega središča, ampak jim je prav, da so pokopani nekje ob strani. Lahko da bo pokop celo na več različnih koncih Slovenije. Še se bod kaj spomnili. Teharjem pa se je treba zaradi spomenika in vsega izogniti.
    Dežman pa kar vztraja, ne glede na vse. Nisem ga imel za takega.

    • Amelie

      Nikjer nisem napisala da je kriv.

    • Zakaj pa narediti eno romarsko središče, če jih lahko naredimo 600? Sicer pa je treba poskrbeti za mlade vernike, ki po birmi v 90% zapustijo Cerkev. Čez 10 let ne bo niti 30% sedanjih vernikov.

      • Tako hitro to spet ne gre. Včasih so znali taki voditelji kot pokojni pater Miha Žužek privabiti veliko mladih iz tega problematičnega obdobja. Duhovno bogata druženja sredi narave in prelepih gora, slapov. Uspešna zgodba današnje dobe so mladi, ki se zbirajo in duhovno pojejo okoli glasbenikov, zakoncev Žgur. Psihologija odnosov pritegne mlade, zato dobro obiskane maše pri Christianu Gostečniku.

        Enostavno pa to ni. V sosednjih državah je verski pouk ( ali tudi krščanski verouk) šolski predmet tudi v srednji šoli. V vseh letnikih. Če nič drugega, vsaj dobijo občutek v vrednostnem smislu, da je to enakovredna stvar matematiki, materinemu jeziku itd. Ne pa nekaj odvečnega za zraven, kar se naredi, ker težijo starši.

        Ponavljam znova in znova, da verski pouk kot enakovredni del kurikuluma slovenski mladini manjka.

        • If,
          popolnoma se strinjam, najmanj kar manjka v slovenskih šolah, je verski pouk, ali kot prvi korak k pluralni družbi, vsaj pouk o verstvih.

          Ob takem pouku bi učenci marsikaj izvedeli, ne le o krščanstvu, temveč tudi o drugih verstvih, ki nezadržno prodirajo v Evropo.
          Mnogo neupravičenih predsodkov, ki hromijo medčloveške odnose, bi odpadlo, če bi bili ljudje odprti za spoznavanje verovanja svojega bližnjega.

          Mimogrede: ob nedavnem potresu v Italiji je italijanska RAI v poročilih izjavo nekega ravnatelja močno razmajane šole, posnela v učilnici pred steno z izobešenim križem nad katedrom.
          Kako bi se slovenski sekularisti obregali ob tak prizor?!

          • Državno zapovedani verouk v državni komunistični šoli prvič zaradi ateistične večine in 51% v parlamentu ni možen, tudi kontraučinek bi imel. Ne pozabi, da so bili komunisti tisti, ki so kot otroci zasovražili Cerkev zaradi izkušenj s kleriki in laiki.
            Mislim, da je to nazadnjaški pastoralni pristop. Z izobraževanjem dobiš napiflance, ne pa srčnih kristjanov. Če kristjani niso srčni, so fanatični ali hinavski zateženci, ki nobenega ne pridobijo in številnim Cerkev zagnusijo. A mi res nič ne znaš, If, napisati o personalizmu?

          • Pavel,
            če se ozremo po bivših evropskih komunističnih državah, ali širše, po vseh evropskih državah, ugotovimo, da samo v štirih evropskih državah ni v javnih šolah nobene oblike verskega pouka, niti nekonfesionalnega: v Albaniji, Makedoniji, Ukrajini in v Sloveniji.

            Ogromna večina evropskih držav ima torej vpeljano neko obliko verskega pouka v šolah. Ta se sicer od države do države razlikuje, ponekod je to konfesionalen verouk, drugod splošen pouk o religiji, ponekod obvezen, drugod izbiren predmet.

            Na medmrežju so na voljo sveži podatki iz leta 2016 o verskem pouku v evropskih državah, in sicer v diplomski nalogi avtorice Jerneje Centrih, z naslovom ‘Predsodki do izobraževanja o religiji’ (-Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami), ko vtipkamo ime in priimek avtorice ter naslov diplome v Google. Od strani 16 dalje so opisane ureditve v posameznih državah.

            Pavel,
            če že vi, kot veren kristjan, menite, da v Sloveniji uvedba verskega pouka v šole ni mogoča in da bi tak predmet imel kontra učinke, potem lahko verjamemo, da to v Sloveniji res ne bo mogoče.
            Takšnemu izhodišču se namreč reče malodušje ali vdanost v usodo. To pomeni, da se nekateri kristjani – vdani v usodo – prepuščajo v hlapčevanje komunizmu…

            Še dobro, da nadškof Zore ne razmišlja tako malodušno kot vi, Pavel:

            http://24kul.si/nadskof-zore-za-sta-nic-vec-in-nic-manj-pravic-kot-jih-imajo-kristjani-drugih-evropskih-drzav

          • pavel,

            seveda ne gre za zapovedan državni verouk. Gre za izbirni predmet, ki ga pripravi glavna verska skupnost ( v vseh sosednjih državah Katoliška cerkev) v soglasju s šolskimi oblastmi. Sodelovanje je tako pri pedagoškem kadru kot pri učnih vsebinah.

            Alternativa verskemu pouku s konfesionalnimi poudarki je navadno laični predmet etična in družbena vzgoja. Izbiro med obema možnostima je v osnovnih šolah na starših, v srednjih šolah odločajo dijaki sami.

            Ker narašča ponekod delež priseljenih otrok druge vere ( predvsem muslimanske), je zdaj precej diskusij, kako to uskladiti s krščanskim šolskim veroukom. Ena opcija je, da tam, kjer je veliko teh otrok, organizirajo v šoli tudi verouk v sodelovanju z drugo versko skupnostjo. Druga, da tem otrokom štejejo verski pouk pri svoji skupnosti kot enakovreden krščanskemu verskemu pouku v šoli.

            Verouk je navadno med učenci in dijaki in starši precej priljubljen predmet. Vsebine pa ne le v ožjem smislu verske, ampak tudi humanistične in socialno-vzgojne.

            Približno 90% staršev se v sosednjih državah odloči, da bi njihov otrok obiskoval šolski verouk. V srednji šoli ta delež nekoliko pade, v povprečju na okoli 75-80%.

            Zame je to dobra rešitev. Pri nas je bilo tako pred drugo vojno, le da je bil tedaj to res obvezni predmet, vsebina pa verjetno bolj dogmatska.

          • Pomemben mi je tudi drug poudarek, ki ga dal(a) Vanja. ( Pardon, saj si ženskega spola, kajne? Šele kasneje sem se spomnil, da je to pri Rusih moško ime.) Pa ne le v podeželskih šolah tam daleč pod Abruzzi, ki so zdaj nastradale v potresu. Otroci naših zamejskih Slovencev imajo v razredih na posebej vidnem mestu razpelo, torej znamenje krščanskega odrešenika Jezusa Kristusa. Takoj čez mejo na Tržaškem in Goriškem. In tudi severno: v Avstriji, povsod na Koroškem.

            Celo znani avstrijski levičarski in okoljevarstveni komentator, publicist in aktivist Gunther Nenning je na stara leta v debatah ognjevito branil prisotnost križa v šolah, bolnicah, na sodiščih itd., ko so padli prvi predlogi, naj se jih v imenu laičnosti države odstrani.

            Si predstavljate to pri nas?

            Slovenski zamejski otroci tudi v mnogih šolah in vrtcih pred Božičem postavijo jaslice. Si predstavljate to pri nas?

            Ta laicizem je en lunatični koncept! V ubijanju civilizacijske identitete ljudi in že rosno mladih otrok hoče videti neko pozitivno vrednost. Kakšna zmota!

          • Preseneča me, da je Pavel, kot zagovornik vseh vrst svobode, tako hitro popustil in se sprijaznil na področju vere, ki zavzema najintimnejši prostor osebne svobode!

            Človeku lahko drugi ljudje na silo omejijo ali vzamejo katerokoli obliko svobode, le notranje svobode mu ne morejo, če sam ne privoli v to.
            Pomislimo, kako so se za svojo svobodno notranjo izbiro slediti Jezusu in njegovemu nauku borili prvi kristjani, kljub grožnjam z mučeniško smrtjo.

            Dandanašnji mlačni slovenski kristjan se niti za pravico do odločanja o celostni vzgoji svojih otrok ni več pripravljen posebej zavzemati in se boriti. Sprijaznil se je, da o vzgoji njegovih otrok v javnih šolah odločajo neverujoči!

            Pri vprašanju verske vzgoje v javnih šolah, kjer tudi njegovi otroci preživijo veliko časa in jih šolski pouk osebnostno izoblikuje, je Pavel očitno vrgel puško v koruzo in se predal. Kar je velika škoda.

            —————–

            IF,
            tole z Vanjo kot ruskim imenom ter vprašanje moje spolne identitete je sprožil Pavel, menda se ne boste še vi, tako kot on, spotikali ob moj vzdevek?

            Sprejmite ambivalentno naravo imena Vanja kot izjavo, da sogovornikaov spol v razpravi ni pomemben, kar na tem forumu povzroča preglavice izključno moškim sogovornikom 😀

            Torej imate prav vsi: tisti, ki menite, da je Vanja moški in tisti, ki menite, da je ženska – le da imate nekateri bolj prav od drugih 😉

          • Jaz mislim, da je Vanja moški. Njegovi starši so verjetno malikovali sovjete 😉

            Pred 3 dnevi sem za tri moje otroke plačal 62 evrov za verouk v župniji. Za šolske knjige “brezplačnega”, potrošniškega in inoktrinatorskega šolstva pa sva z ženo v enem šusu vrgla 500 evrov.

            Zavzemam se za svobodo. Glavni hegemon za liberalca je Država oz. mafija, oligarhija, oblastniki, ki zlorabljajo oblast. Naklonjen sem ameriški in ne nemški (slovenski) ustavi, ki jo (po Šturmu) socialisti grobo uzorpirajo, saj vedno govorijo o pravicah in nikoli o temeljnih svoboščinah.

          • Tistih okoli 20 evrov pri verouku je verjetno za učbenik in delovni zvezek. To je pač pošteno, da se plača. Kateheti pa delajo za Božji lon ( mislim da je povsod pri nas tako) in je prav, da se to ceni.

          • Vanja, zakaj ravno mene vikaš, kljub temu da jaz tikam? Prav, bom vikanje moral začet vračati. Glede spola pa – navadno moški svoj ton, še bolj kot vsebino, vendarle malo prilagodimo spolu sogovornika. Malo nelagoden občutek je vendarle govoriti z domnevno žensko, za katerega se na lepem izkaže, da je moški. Vsaj zame; predvidevam da tudi za kar nekaj drugih tudi …

          • Pavel,
            ali namigujete na rešitev s privatizacijo obveznega šolstva?

            V danih slovenskih razmerah je to res ‘misija nemogoče’. Prej bomo dočakali uvedbo verske vzgoje v javno šolstvo, kot večinsko privatizacijo le-tega.

            Vidimo namreč, v kakšno smer vodi trenutna politika šolsko ministrstvo, ki tistim nekaj zasebnim izobraževalnim ustanovam noče zagotoviti 100% financiranja obveznega(!) učnega programa!

            Slovensko ‘brezplačno’ javno šolstvo stane starše skoraj toliko, kot bi zanj zaračunavali hudobni kapitalisti 🙂

            Uporaba učbenikov in delovnih zvezkov je v šolah obvezna, za knjige v učbeniških skladih pa šole nimajo dovolj denarja, da bi vsem učencem zagotavljale izposojo.

            Začuda se starši s socialističnim političnim prepričanjem nikjer ne usajajo, da gre pri prodaji šolskih učbenikov za najbolj brezobzirno obliko neoliberalizma, saj gre za sprego med državo, ki venomer predpisuje nove učbenike, in zasebnimi založbami, ki knjige tiskajo in prodajajo po tržnih cenah.

          • IF,
            poglejte bolje, videli boste, da čisto vse sogovornike vikam. In to nalašč.
            Če bi kdo želel, ga lahko tudi onikam 😉

          • IF,
            pravite: “Malo nelagoden občutek je vendarle govoriti z domnevno žensko, za katerega se na lepem izkaže, da je moški.”

            Dosledno se trudim, da noben sogovornik ne bo doživel nelagodnega občutka 😉

            Nočem, da bi Vanjin ali Vanjev deklarirani spol opredeljeval odnos sogovornikov do mojih komentarjev.

            Na prepoznavo spola po vsebini mojih komentarjev ali iz načina mojega razmišljanja pa ne morem več kot toliko vplivati, ker tega ne prilagajam prikrivanju spola 😀

          • Slovenščina je izredno natančen jezik v izražanju spola in števila (eden nadvse redkih svetovnih jezikov, ki ohranjajo dvojino).

            Obiti spolno opredeljene izraze mi predstavlja poseben izziv, saj so vsi glagoli pregibni po spolu.
            Spolno opredeljenim glagolom se izogibam z uporabo pasivnih oblik. Lektorji takšne rabe ne odobravajo, kadar bi isto sporočilo lahko podali z aktivno obliko glagola.

            Pri rabi samostalnikov v stavkih pa ni nič nenavadnega, če prevlada moška oblika.
            Če npr. ženska izjavi, da je doktor znanosti, to ne pomeni, da gre za moškega z znanstvenim doktoratom 😉

            Spoštovani komentatorji in komentatorice, ali pomnite, kako se je Zdravko razburjal nad zaporednim naštevanjem istega samostalnika v obeh spolih v isti povedi? 😀

            Zaradi teh prilagoditev morda moji komentarji kdaj zvenijo neobičajno 🙂

      • Daleč najbolj prepričljiva zaščita pred razkristjanjem mladih je sicer seveda prepričljivo in pristno krščansko življenje družin.

        Če se nam dogaja hitro razkristjanje, je potem pomanjkanje tega tudi glavni vzrok pojava. Ponavljam, ni glavna krivda na klerikih ali cerkvi kot instituciji.

        • Ne vem kdo je avtor izjave s katero se 100% strinjam: ” Če oče moli, kleči in se redno udeležuje bogoslužja, bodo tudi vsi otroci temu sledili.”.
          A tega je v Sloveniji malo. Vloga moškega v družini in Cerkvi in družbi je šibka. Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. Če niso komunisti, so v “sredini”: socialisti.

  • Kapodistrias

    Če je jasno izražena volja svojcev pobitih, da se pokopljejo v Teharjah, če je to zahteva Slovenske zaveze, ki je zagotovo legitimni zastopnik žrtev revolucionarnega nasilja, če je to jasno izražena zahteva Slovenske škofovske konference, ki je ne more ovreči niti nadškof Zore (po “mehčanju” s strani predsednika Pahorja), potem je rešitev samo ena in edina – Teharje. In to ne glede na stroške ali potreben časovni zamik (če se je na civilizacijsko dejanje pokopa čakalo 70 let, se lahko še kakšno leto). Vse drugo bo vsiljena rešitev oblastnikov, ki je prizadeti intimno nikoline bodo sprejeli. Pozivam Slovensko zavezo, morda tudi Zbor za republiko, da sproži podpisovanje peticije, da se prepreči vsiljena rešitev.

  • Žrtve Hude jame, so žrtve slovenskega Knoja,torej slovenskih krvavih revolucionarjev.
    Na Dobravi so pokopani hrvaški vojaki. Ali so ustaši, ali ne, ni mogoče dokazati,saj jih je pobila slavna JLA pod povelsjtvom tovariša Tita, Hrvata, da se ve.
    Pokop žrtev iz Hude jame ne sodi na Dobravo.
    Te žrtve so v glavnem Slovenci, morda tudi celjski Nemci, nad katerimi je bil izveden genocid, a se o tem še danes ne sme govoriti.
    Zato je žrtve potrebno pokopati na Teharjah.
    Ni pošteno, da bi jih poimenovali ustaši in njihov zverinski poboj pripaisali slavni JLA. Tudi Slovenci smo bili morilci in se moramo zato pokoriti.

    • Vse hrvaške žrtve niso ustaši ( politična vojska). Med njimi so tudi hrvaški domobrani ( redna vojska, mobiliziranci) in civili.

      Za Hudo jamo nekateri, mislim da tudi sam Dežman, pravijo, da kaže, da so žrtve tam pretežno ali skoraj vsi Hrvati. Če je to res, potem bi to etnično dejstvo bilo lahko edini dober argument, da se jih pokoplje v Dobravi pri Mariboru. Kjer je očitno zraven največje povojno morišče Hrvatov. Nekaj desetitisoč žrtev v enem samem jarku, ki gre pod traso avtoceste. In je normalno, če to postane njihovo “romarsko” središče.

  • Ko gledam na Časniku rang branosti desno zgoraj, me čudi, da sta članek meseca (Cestnik) in intervju leta (LLG) na dnu, na vrhu pa Juhant in Teharje 1, 2, 3. Ne morem verjeti.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI