B. Cipot, Reporter: Nočna mora za bodočo ministrico

Časnik 9.9.2016 8:58
 

Čeprav jim je prvi med slovenskimi parlamentarci Milan Brglez s svojo enostransko odločitvijo, da onemogoči zbiranje podpisov za referendume o na novo sprejetih zakonih, dal vedeti, da so zanj le nergači in iskalci ozkih osebnih interesov, so v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) odločeni, da se ne ustavijo.

S prvim septembrom se je začelo zbiranje 40.000 podpisov za podporo izvedbi dveh referendumov. »Država se je pri zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju lotila finančno najšibkejših ljudi v družbi, ti nimajo združenja, ki bi ščitil njihov ekonomski in socialni položaj. Na drugi strani je izvajanje zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka nastavljeno tako predvidljivo, da bo v volilnem letu za slovenske kmete plačilo davka najbolj ugodno, kasnejša leta pa že nevzdržno in bo ponovno potrebna sprememba zakona,« pravi podpredsednik SDMS Uroš Šinko. Po njegovem vlada očitno ne želi rešiti nobenega problema v celoti ali morda hoče držati volivce v večnem primežu.

Pri vladi, ki se pri svojem delu ne ozira na kritike, kaj šele mnenjske ankete, je po mnenju SDMS referendum edina legitimna pot do sprememb v naši državi. In volitve seveda, dodaja Šinko. Zanimivo je, kako daleč segajo lobistične lovke Cerarjeve vlade. Celo vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije s Cvetom Zupančičem na čelu je skušalo SDMS odvrniti od zbiranja podpisov, čeprav bo prav kmet na svoji koži najbolj občutil primež katastrskega dohodka. »Zato smo odločeni, da v roku, ki nam ga določa zakonodaja, zberemo potrebnih 40 tisoč podpisov,« trdi Šinko.

Seveda je v šestih mesecih delovanja SDMS postal kar boleč trn v peti Cerarjeve vlade, zlasti ministrstva za finance. Prava nočna mora je bil migrantski sindikat predvsem za državno sekretarko finančnega ministrstva Matejo Vraničar. Prav v njenem kabinetu naj bi pred letom dni »skuhali« sporno odredbo, s katero so se v stilu pregona čarovnic lotili delavcev migrantov. Fursovi dacarji so kar tekmovali, kateri bo bolj udaril po delavcu migrantu z informativnimi izračuni dohodnine.

Še posebej so bili tepeni tisti, ki so na Furs pohiteli s samoprijavo, in delavkam v piščančji tovarni ali usnjarni, kjer dobijo okoli tisočaka neto na mesec, so nabili tudi pet tisoč evrov in več plačila dohodnine. Da bi jim upoštevali stroške prevoza na delo in za malico, se jim na Fursu ni zdelo vredno. Zato delavci migranti v šali pravijo, da bi radi imeli slovensko delovnopravno zakonodajo, ki je sicer ena boljših, a tudi slovensko davčno zakonodajo. Absurdno je, da Slovenija priznava avstrijsko delovnopravno zakonodajo, davčne, ki je z njo povezana, pa ne, a za »guljenje« migrantov uporablja slovensko davčno zakonodajo.

To bo ena od osrednjih točk dialoga z ministrstvom za finance, ki ga bo, tako so se že opredelili posamični členi oblastne koalicije, strinjal se je tudi premier Miro Cerar, vodila Mateja Vraničar Erman, dosedanja državna sekretarka, ki pa že dolgo nosi hlače v tem resorju.

Več lahko preberete na reporter.si.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI