Slovenščino za denar

Helena Jaklitsch 7.9.2016 6:34
 

Že nekaj mesecev lahko v medijih spremljamo odzive na predlagane spremembe Zakona o visokem šolstvu. Pravzaprav zgolj na eno spremembo. Tisto, ki univerzitetnemu prostoru na široko odpira vrata možnostim poučevanja študentom v tujem jeziku. Ne le tujim, ki pridejo študirati k nam, temveč vsem študentom, tudi tistim, ki jim je slovenščina materni jezik. Ki naj bi sicer, tako predlog člena, menda še naprej ostajal uradni jezik visokega šolstva, čeprav v nadaljevanju ta isti člen radodarno ponuja izjeme. Ob tem je seveda zanimivo, da se v odzivih oglašajo predvsem (ali samo) tisti, ki tem spremembam nasprotujejo, ker vidijo v tem uničevanje slovenščine kot znanstvenega in strokovnega jezika, s tem pa tudi nazadovanje naroda kot takega. Svoje argumente podajajo bolj ali manj prepričljivo, jasno in razumljivo, njihovi pomisleki ob tem se zdijo tehtni. Umanjka pa v javnosti mnenje druge strani. Tiste, ki je zagovornica teh sprememb. Tiste strani, ki bi želela »internacionalizirati« visoko šolstvo, kot pravijo. Človek se pač vpraša, kako to, da ne čutijo nobene potrebe, da bi javnosti predstavili argumente, s katerimi bi upravičili in podkrepili nujnost takih sprememb. No, ko potem zadevo nekoliko bolje premislimo, lahko zaslutimo vsaj dva razloga njihove odsotnosti v javnem diskurzu. Prvič, gre za skupino, ki ima močno podporo vladajočih (pravzaprav so v dobršni meri tudi sami del nje), zato ji je lahko čisto vseeno, kaj o tem misli kdo drug. Pomembno je, da imajo na svoji strani glasovalni aparat. In drugič, dobro se zavedajo, da so Slovenci vendarle kljub vsem poskusom, da bi se to spremenilo, še vedno občutljivi, ko gre za njihov jezik. Še vedno namreč v njem vidijo pomemben temelj lastne identitete. Še vedno je jezik nekaj, kar nas dela drugačne od drugih, če pa je ta jezik še tako poseben, da ima dvojino in je bil dolga stoletja narodovo najmočnejše orožje zoper vsakovrstne tuje pritiske, je seveda vsako javno podpiranje ukrepov, ki mu jemlje to mesto, preveliko tveganje, ki bi lahko pripeljalo tudi do neljubega ljudskega nasprotovanja. Zato dobro vedo, da se je bolje nekoliko potuhniti.

Ko takole spremljam vse dogajanje okoli teh sprememb, mi je prišlo na misel, da bi rektorji slovenskih univerz pravzaprav lahko objavili naslednji oglas: »Zamenjamo slovenščino za angleščino. Predznanje slednje ni potrebno, zadostuje vpis in plačilo šolnine. Prijave sprejemamo pod geslom ʽVse za denarʼ.« Ampak imajo to srečo, da jim niti takega oglasa ni treba objaviti. Dovolj je že bilo, da so dovolj dolgo vztrajali in pritiskali na pristojno ministrstvo, ki je končno popustilo ter pripravilo spremembe v duhu tega oglasa. Ministrstvo je sicer predlog novele še pred obravnavo na vladi poslalo v javno razpravo. Saj veste, da vse skupaj ostane v okviru demokratičnih postopkov in načel. Glas ljudstva je pač pomemben. No, izkazalo se je, da glas ljudstva sploh ni bistven. Še slabše, glas stroke je ostal popolnoma preslišan. Poslanih je bilo namreč kar nekaj pripomb, vendar so te ostale bolj ali manj objavljene zgolj na spletni strani ministrstva pod rubriko »odzivi«. Celo študentje so izrazili zaskrbljenost, da se bo obseg študijskih programov, ki se bodo izvajali v tujem jeziku, povečal na račun študijskih programov v slovenskem jeziku, temu pa so še dodali pripombo, da je znanje angleščine mnogih slovenskih profesorjev na nezavidljivi ravni, zaradi česar je okrnjena tudi kakovost študija. Tu morda v bran profesorjem lahko pripomnim, da niso dolžni na slovenski univerzi, kjer je uradni jezik slovenščina, slovenskim študentov predavati v briljantni angleščini. Mislim si namreč, da mnogi med njimi nimajo težav z razumevanjem angleškega jezika, toda med razumevanjem in temeljitim in poglobljenim podajanjem zahtevne snovi v tujem jeziku je pač velika razlika. Pri tem pa ne pozabimo, da je pri marsikateri smeri študija bolj kot odlično znanje angleščine pomemben kakšen drug jezik. Samo pomislimo na zgodovino – brez znanja nemščine in latinščine lahko pozabite na preučevanje evropske zgodovine, starejše od sto let. Enako je s filozofijo. Ali pa katerim koli drugih področjem v znanosti, ki ni nastalo v 20. stoletju.

Skratka, stroka je v javni razpravi zelo jasno povedala, da se s takimi spremembami ne more strinjati. Da to pomeni nazadovanje slovenščine kot jezika znanosti in kot jezika stroke, kar pa bo imelo za posledico nazadovanje slovenskega jezika kot takega. Presenetljivo so tokrat tudi mediji objavili kar nekaj odzivov teh, ki nasprotujejo izrinjanju slovenščine iz akademskih krogov. Toda vsa ta opozorila so naletela na gluha ušesa. Stroka, na katero se tako radi sklicujejo naši oblastniki, kadar jim to seveda pride prav, je ostala zunaj, pred zaprtimi vrati odločevalcev. Enako v prazno so padli tudi vsi odzivi številnih priznanih slovenskih literatov, s katerimi se sicer naši veljaki tako radi slikajo in hvalijo. Predlog novele je bil namreč na vladi že potrjen ter bil poslan v Državni zbor v sprejem poslancem. Rektorji so pač povedali svoje. In univerza je avtonomna. Menda tudi na področju jezika. Vsaj tako ministrstvo.

Da ne bo pomote. Ne gre za to, da bi morali naše univerze hermetično zapreti pred vsakim tujim stikom. Daleč od tega. Seveda je ne le dobrodošlo, temveč celo zaželeno, da pogledamo, kaj se dogaja v svetu in od tam prinesemo nova znanja. Pri tem tudi znanje tujih jezikov ni in ne sme biti izvzeto. Tega so se zavedali že naši predniki, sicer ne bi tako resno vzeli tistega »več jezikov znaš, več veljaš«. Brez tega si obsojen zgolj na omejenost lastnega sveta, kar pa nikoli ni dobro, saj to rojeva zatohlost. In povzroča zadušitev. Toda Slovenci pravzaprav v resnici nikoli nismo bili zaprti. Sam prostor in majhnost nam tega ne dovoljujeta in ne omogočata. Toda ob vsem tem so se Slovenci vedno zavedali, kako pomembno je, da misliš in ustvarjaš v svojem lastnem jeziku. Ne le to, trdno so bili prepričani, da je slovenščina enakovredna vsem drugih jezikom. Da je lahko in more biti tudi jezik univerze. Zato so pred skoraj sto leti ustanovili slovensko univerzo s slovenskim učnim jezikom. Ni bilo enostavno in vendar jim je uspelo. Prav zato je toliko bolj žalostno, da bomo očitno spomin ob stoletnici ustanovitve prve slovenske univerze, na katero so bili naši predniki tako ponosni, praznovali v angleškem jeziku. Da bo lahko naše praznovanje razumel gost v prvi vrsti. Ali morda študent, ki je k nam prišel iz Bolgarije. Ali iz Španije. Kakovost študija na slovenskih univerzah naših rektorjev pač ne zanima. Saj veste, ‘vse za denar’.

 
Značke:

29 komentarjev

  • Jaz ne vidim v tem problema. Eno malo privatno podjetje s tujimi zaposlenimi pač z njimi govori v tujem jeziku, z večino pa v slovenskem. Problem so državna podjetja, ki so res zaplankana, zbirokratizirana, provincialna in kjer zdrava kmečka pamet odpove v korist “moje klike”, naših, naše mafije.

  • A to pomeni, da se bo samo še v angleščini predavalo, a je to še en ceneni populistični in marketinški trik “edine prave” domoljubne stranke?

  • Napredka ne bomo dosegli ne s prepovedmi ne z zapovedmi.

    Želim si, da bi bilo šolanje v naši državi v slovenskem jeziku. Vendar bi bilo koristno za vsa področja višjega izobraževanja, da bi vanj vključili tuje predavatelje. Mogoče za nekaj semestrov za določen predmet. To bi mogoče pomagalo pregnalo pregnati smrad in zatohlost iz našega izobraževanja.

    Tudi naši profesorji predavajo po tujih univerzah. Težko pa si predstavljam, da se bo zaradi začasnega predavanja na slovenski fakulteti nekdo naučil tekoče govoriti Slovensko.

    Če pa kdo zares želi popularizirati znanost, pa lahko vključimo poljudno znanstvene revije v sistem za pridobivanje znanstvenih točk. Potem pa bodo ljudje tudi napisali kakšen članek v revije, ki sicer bolj ali manj crkujejo.

    Da bi pa s predavanjem v angleščini zgolj vabili tuje študente in s tem financirali obstoječe stanje, s tem pa se absolutno ne strinjam!

    • Saj je možno oboje, slovenščina in tuj predavatelj. Bo pač nekdo prevajal!

  • Miro Germ

    Če ni dotoka sveže vode, jezero postane močvirje, se me učili pri naravoslovju v osnovni šoli.

    Če študente zanimajo kakovostna predavanja, da bodo konkurenčni na trgu dela, potem je potrebno izbrati take profesorje, ki takemu kriteriju ustrezajo.

    Če ni domačih, pač tuje, tako kot vsepovsod drugod. Načelo EU je prost pretok ljudi in znanja. Tudi profesorjev. Če se prav spomnim, je bil prvi rektor ljubljanske univerze dr. Josip Plemelj, ki je rešil več let nerešljiv matematični problem. Prej je bil profesor na znanih univerzah. Tudi v Nemčiji, kot so mi povedali, ne moreš doktorirati na isti univerzi kot diplomiraš.

    V Švici so najboljši tuji študentje zaradi tega, da spodbujajo k tekmovalnosti Švicarje. Tekmovalnost je vir napredka!

    Kriterij znanje slovenščine je zamenjal kriterij moralno-politične primernosti.

    Gre za Dilbertov princip. Najprej izstreliš puščico, potem okoli nje narišeš tarčo. Prevedeno. Kateri kriterij bi najbolj ustrezal “našim”, Slovenščina, ali so primerni ali ne ni bistveno. Potem še potrkaš na čustva domoljubov (na desnici) in zopet si zmagal (stanje ostane enako).

    Cilj naj bi bil zaposljivost slovenskih dijakov in študentov in ne slovenskih profesorjev.

    • Bravo. Odlično napisano!

    • VSe to se lepo sliši vendar v Sloveniji so 4 univerze in nekaj samostojnih VŠ/fakultet.

  • Ne dovolj razumno se mi zdi tu postavljati na stališče: ali bo na slovenskih univerzah samo slovenščina ali pa sploh ne bo slovenščine.

    Delno gre tu tudi za prepad med humanisti in delom družboslovcev na eni strani in naravoslovjem, medicino in tehniko na drugi strani. Ne bi bilo prav, če bi eni zaradi svojih prepričanj tu zganjali nasilje nad drugimi.

    Naravoslovje, medicina in tehnika so univerzalne stroke. Ne nacionalne. Mednarodna izmenjava je tu sine qua non. To pomeni tudi gostujoče profesorje, gostujoče študente.
    EU že leta spodbuja mednarodne izmenjave študentov, med drugim v programih Erasmus. Za te študente v izmenjavi pač ni realistično, da bi študij potekal v slovenščini. Tudi ni smotrno, da bi programi za gostujoče študente potekali v celoti ločeno od domačih študentov ali da bi vedno zagotavljali simultano prevajanje.

    Ne vidim katastrofe, če razumen delež študijskih programov poteka v tujem jeziku, v angleščini ali drugem. Na nekaterih fakultetah znaten del študija teče na podlagi tujih učbenikov, že desetletja. Pa ni bilo cirkusa zaradi tega. Praviloma so to celo boljše fakultete.

    Malo več prožnosti v stališčih in dopuščanja različnih pristopov, bi osebno predlagal avtorici. Zgodovinarki, če se ne motim.

    p.s. Zgodovina je precej ali zelo “nacionalna” veda. Včasih se mi zdi, da bi bilo bolje, če bi bila malo manj nacionalna. Mogoče bi se sosednje nacije med sabo lahko bolj razumele, če bi delile pogled na skupno preteklost. Ne pa v stilu: mi dobri, oni grdi.

  • Zdravko

    Problem je nacionalna inteligenca. Tej nihče ne zaupa, če sploh obstaja.
    Vse države poznajo pojem “uradnega jezika”, pa se ne morem spomnit nobene, kjer bi sploh imeli tak problem kot je ta. Povsod po univerzah govorijo neke (svoje) jezike, a nikoli še nisem slišal takšne razprave o univerzitetnih predavanjih kot je to.
    Jasno, da tega ni mogoče rešiti z zakonom. Z zakonom ni mogoče predpisati v katerem jeziku bodo predavanja, razen morda v Severni Koreji.
    Povsod po svetu je to prepuščeno “intelektualni poštenosti” inteligence, tiste inteligence, ki jo goji neka Univerza ali SAZU. Obstaja neka elita naroda, ki je toliko vredna spoštovanja, da se ji zaupa skrb tako za materni jezik, kot za univerzitetno znanstveno komunikacijo.
    Samo pri nas ne. In upravičeno. Še do včeraj je ta inteligenca imenovala univerzo Edvarda Kardelja, učila po njegovih zbranih delih itd.
    Predlagam torej, da pozabite na to. Sploh ni pomembno kaj bo pisalo v zakonu. Naj se dr. Bajd najprej opraviči narodu oz. vsej slovenski inteligenci za “intelektualno prevarantvo” naše univerze in celotne akademske sfere. Do takrat lahko mirno vpeljejo predavanja v portugalščini, ne bo nobene razlike.

  • Igor MB

    Moji profesorji so zelo skrbeli za razvoj strokovne slovenščine. Že nas študente so vpletali v strokovne debate, kako bi kateri termin poslovenili. Seveda cenim slovenščino kot jezik. Seveda tudi kot strokovni jezik na univerzah.

    A priznam, da panike, ki so jo tudi do mene razširili moji prijatelji, ne razumem. Nisem bral zakona, a močno dvomim, da bi se v Sloveniji prijel študij, ki bi ga v celoti izvajali v angleščini. Tako kot na Nizozemskem. Edino če bi ustanovili kakšno zasebno visoko šolo, na katero bi se predvsem vpisovali tujci pa tu in tam še kakšen naš študent.

    Sam čutim ravno kontra večjo potrebo po uveljavljanju tujih jezikov na slovenskih univerzah. Kar pa je v praksi zelo težko doseči. Zelo smo ponosni, da znamo veliko več tujih jezikov kot sosedi Italijani. A na žalost ne dovolj dobro, da bi naši študentje z veseljem in nizozemsko samozavestjo prišli na predavanja v angleščini. Imamo veliko študentov iz programa Erasmus. Dobro bi bilo, da bi njihova predavanja poslušali tudi naši študentje. Da bi bili sošolci. In se tako čim mlajši navadili na prost pretok ljudi in idej. Ter še neprimerno pomembneje na mednarodno sodelovanje. Potrebovali bi kakšno ustrezno spodbudo, da bi se naši študentje “po tržni ceni” vključili v takšne programe. In ne s prisilo.

    In še enkrat. Ne znam si predstavljati, kako bi v Sloveniji znaten delež študentov katerekoli stroke imel celoten študij (in ne le izbirnih predmetov) organiziran v angleščini. Tudi mene skrbi, da bi v zakonu najbrž slabo postavljene varovalke v smislu, da za samoupravni TOZD potrebuješ direktorja, tajnico in fikus (ali je res, da bo za ustanovitev nove univerze zadoščal en (1, one, jедан) znanstvenik?) pomagale k razprodaji diplom kvazi študija morda kar v angleščini. A bi me veselilo, če bi goreči nasprotniki novele svoje nasprotovanje usmerili v točno določene predloge, ki jih prinaša novi v nekaterih drugih ozirih odličen zakon. In ga jasno artikulirali.

  • Skratka, gre za upor privilegirane kaste, šolskih fevdalcev, starcev z zatohlim znanjem, ki si ne upajo in ne znajo začeti predavati v angleščini ali nemščini. Jalova politika iz tega naredi vihar v kozarcu vode. Tako kot Teharje je tudi ta problem tehnično rešljiv: enostavno pogledamo kako imajo to rešeno v majhnih evropskih državah.

    • Enostavno tehnično re#imo. Seveda ne bodo zadovoljni tisti, ki želijo ekstra profit črpati: ali denarno, ali prestižno, čast ali pa na tem temelji njihova jalova politika (neiskrena, proti rezultatu obrnjena).

  • Glavni problem šolstva je podržavljeno, komunistično šolstvo v katerem so “naši” lenuhi, bleferji in kriminalci nedotakljivi.

    klanovstvo, fevdi, Mafija, ki ni orientirana na dobrobit študentov ali učencev, ampak skrbi za lastno zaposljivost (nepotizem), ekstra profite mafije in ležerno lagodnost. Z lučjo ob belem dnevu težko najdeš dobrega učitelja.

    • V vsaki državni firmi obstajata najmanj 2 klana: rdeča mafija in črna mafija. Lojalnost je edina vrlina.

  • Podobno je z DRŽAVNIM ZDRAVSTVOM, KOMUNISTIČNIM ZDRAVSTVOM. Na Zahodu je vsako podjetje in zdravnik privatno, a socialna država nekaterim plačuje storitve, ki jih delajo za javno zdravstvo. Pri nas imamo še kar vse podržavljeno in to podpirajo skoraj vsi “desničarji”!

  • Državno zdravstvo:
    1. kad placate-vreca bez dna,
    2. kad ste bolesni-bolnica bez nade,
    3. kad ste mlad lijecnik&radite u njemu-robovlasnicka galija 🙁
    vir: TW Cvijetanović
    ZA nekatere vir mafijskih miljonov
    ZA nekatere varne službice
    ZA večino pa sužnjelastniško garanje (Radan)

  • svitase

    Človek ima pravico do osebnega dostojanstva.

    Sestavni del tega dostojanstva je tudi, da nam mednarodna skupnost priznava našo kulturno identiteto, ne pa da se moramo enostavno podrediti tuji kulturni identiteti.

    To osebno dostojanstvo nam priznavata in nalagata Mednarodna Deklaracija o človekovih pravicah in Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je bila sprejeta leta 2003 v Parizu in ratificirana v našem parlamentu leta 2008, pri kateri je slovenski jezik na prvem mestu.

    Prevod v slovenščino, če gre za tuje predavatelje, ki ne znajo slovensko, je vsekakor nujen in zdravo razumski.

    Poleg tega je nujen glede na slovensko ustavo in zakon o javni rabi slovenščine.

    Prepričan sem, da takšen prevod v njihov domači jezik zahtevajo tudi Francozi, Nemci , Avstrijci, Italijani, Hrvati, Madžari….

    • Igor MB

      Ko sem vpisal doktorski študij v Avstriji, je pri nas bilo neskončno težje dobiti dovoljenje za zagovor diplomske, magistrske ali doktorske naloge v angleščini…

  • Zdravko

    Kakšni prevodi neki?! Če lahko profesor iz Španije ali Nemčije predava v angleščini, menda ga ne boste prevajali?!
    kakšno podrejanje mednarodni identiteti?! Kakšna izguba dostojanstva neki?! Dajte, svetase, ne nakladat s tolikšno aroganco.

  • Naše univerze zasedajo zelo nizko mesto na mednarodni lestvici kakovosti. To mesto je predvsem rezultat kakovosti naših profesorjev. Zato bi bilo zelo koristno, če bi vsaj občasno predaval tudi kakšen mednarodno uveljavljen profesor, v kolikor bi ga lahko dostojno plačali.

    Seveda pa ne smemo pozabiti, da živimo v Sloveniji. Zato ni izključeno, da bi bili naši pripravljeni povabiti in plačati samo ali predvsem “napredne”, tj. izpričane levičarske družboslovce, ki bi dodatno in še bolj prepričljivo zastrupljali mladino. Podobno kot v naših najvplivnejših medijih. Če že citirajo tuje, potem najraje izpričano leve.

    Zato je težko oceniti, ali bo od tega več koristi ali več škode.

    • Vsaj enkrat se strinjam s tabo. Zato zahtevaj od svojih poslancev in stranke, če bodo še kdaj na oblasti, da šole in univerze takoj privatizirajo. V 6 letih niso nič naredili, samo fevde so pograbili.

  • svitase

    Kajne Zdravko, zakaj bi komplicirali, tudi nekateri časopisi in radijske ter Tv postaje, naj uporabljajo kar angleški jezik!?

    Če ne angleški, pa kakšen drug tuji jezik!?

    • Zdravko

      Ni treba podtikat. Sem jasno napisal kar sem napisal.

  • Sramotno določilo novele, ki uvaja predavanja v angleščini, bo verjetno vseeno padlo. Če se na univerzi ne govori slovensko, je ne rabimo.

  • svitase

    Tako je!

    Če naše univerze ne bodo več uporabljale slovenski jezik, ukinimo slovenske univerze in naj tujci ustanovijo svoje univerze.

    Za njimi pa tudi srednje in osnovne šole.

    V Ljubljani sicer že deluje angleška osnovna šola.
    In veste kakšne more morajo doživljati slovenski šolarji, ker jih starši silijo v to šolo.
    To mi pove ena izmed njihovih mam ( ženina ozka sorodnica), ki pa otroka ne izpiše, pa čeprav otrok to želi, ker njen oče vztraja, da mora hoditi v angleško šolo.

    • Če je tako, potem ukinimo še državo. Samo potem ne vem, čemu so umirali tisti miličniki in teritorialci.

  • svitase

    Žalostno je, da ne spoštujemo svoj sonaravni kulturno identitetni jaz in svoje sonaravno okolje, za katerega Evropa pravi, da je najlepše.

    Do vseh bi le klečeplazili. Kdo nas bo spoštoval, če se niti sami ne spoštujemo!!!

  • svitase

    Spoštujmo svojo kulturno bit, pa jo bodo tudi drugi.

    Potem jim bo samoumevno, da mora imeti njihovo predavanje v tujem jeziku tudi slovenski prevod.

    Stroški prevoda pa bi bilo prav, da se odštejejo od nagrade tujemu predavatelju. Na ta način bo predavatelj pokazal spoštovanje do naše države in njenega jezika.
    Če hoče zaslužiti, mu to ne bo težko.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI