Peti tabu: taktika »mašenja« volilne konkurence

Žiga Stupica 7.9.2016 8:30
 

sodišče kladivceV našem dosedanjem pisanju smo izluščili problem vprašljivega stanja delovanja temeljnih načel te države – demokracije, pravne države in delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Obravnavo smo oprli na nekatere poznane dogodke, ki vsem na očeh silovito obremenjujejo delovanje te države. Čeprav so ti dogodki ideološko občutljivi tabu, poskuša biti njihova obravnava neideološka, nestrankarska. S preciziranjem problema smo pokazali, da so v vprašljive dogodke vključeni posamezniki, še precizneje pa, da je problem vprašljiva intima posameznikov.

Tabuizirani obravnavani dogodki kažejo na udar oziroma vprašljiva dejanja in opustitve dolžnih ravnanj s strani določenih oseb, ki pri tem imajo oblastna pooblastila ali pa teh pooblastil nimajo. Dogodki potekajo kot sinergija več udarov hkrati – na primer zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti, državnih medijev ter ob odobravanju dela javnosti oziroma t.i. »mašeče sredine« volilnega prostora. S sinergijo so posebej silovito prizadeli od leta 2008 dalje sodstvo, leta 2013 vejo oblasti Vlado Republike Slovenije ter leta 2008 in leta 2014 splošne volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Dogodki pa učinkujejo usodno na vse druge zadeve – tudi na ekonomijo, ki jo sicer v rdeči niti opazujemo – zaradi splošnega načela enakosti pred zakonom.

Aktualna vprašljiva dejanja in opustitve s strani t.i. »mašeče sredine« so udar v Republiko Slovenijo. Tisti del volilnega telesa, ki ne dovoli nedopustnih dejanj oziroma opustitev t.i. »mašeče sredine«, je v zvezi z obravnavanimi dogodki vezan izključno na načela Ustave Republike Slovenije in z njo povezanih temeljnih ustavnih aktov ter njihovih novel. Tu je čista sredina volilnega prostora.

Vprašljiva intima justice – vertikalno

Justica je sodstvo, pravosodje. V iskanju vprašljivega intimnega jedra oziroma ideološkega nukleusa obravnavanih tabujev smo na primeru vertikalne razsežnosti, to je od spodaj navzgor, obravnavali problem v eni od vej oblasti te države – justici in pojasnili stanje manjka intime čistega poštenja. Dosedanje pisanje je na voljo tu, tu, tu in tu.

Na primeru tabuiziranega udara v enega največjih slovenskih svobodno izvoljenih nosilcev oblastnih funkcij vseh časov, in sicer v kazenski zadevi Patria, smo vertikalno pojasnili vprašljivo intimo rednega sodstva – prve, druge in vrhovne stopnje. Čeprav je tu zakoniti postopek, zaradi predpisa o glavni kazni – zapor do treh let – podvržen pravilom posebnega, to je »Skrajšanega postopka pred okrajnim sodiščem«, ga ni »poštenega in neodvisnega« sodnika, ki bi vprašljivi obtožni predlog skladno s pravili postopka zavrgel, temveč so v prostorih okrožnega sodišča vsem na očeh izpeljali enega najbolj predimenzioniranih in medijsko odmevnih »Skrajšanih kazenskih postopkov pred okrajnim sodiščem«. Niti odločujoči sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije niso ob sojenju dne 20. 4. 2015 vprašljivega obtožnega predloga zavrgli. Nato niso zavrženja opravila redna sodišča niti v ponovljenem sojenju od leta 2015 dalje.

Toda medtem je v zadevi že dne 11. 6. 2014 silovito udarilo šest sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije z vprašljivo odločbo, zaradi česar so nedopustno obsodilno sodbo nižjih sodišč dne 20. 6. 2014 lahko izvršili, visokega državnega politika, predstavnika volivcev Slovenske demokratske stranke, neposredno pred volitvami zaprli, splošne volitve v Državni zbor Republike Slovenije z dne 13. 7. 2014 pa silovito prizadeli. Ob tem udaru se predsednik ustavnega sodišča mag. Miroslav Mozetič ni izločil iz sojenja kot nekdanji visoki državni politik konkurenčne stranke Slovenski krščanski demokrati. Da pa se intimno posmehuje ustavnemu varstvu te države, je iz njega izbruhnilo naslednji dan – 12. 6. 2014, ko je izstopil iz pravnega in vstopil v diskurz mentalne medicine z izjavo »Ustavno sodišče ni psihiatrična klinika in ne more zdraviti vseh političnih norosti« (tu). Ga ni ustavnega sodnika (!), ki bi na podlagi svoje intime na nedopustni izbruh nemudoma odreagiral, zavaroval sodišče, nato pa odstopil.

Toda vprašljiva intima se je na ustavnem sodišču, kot je razvidno iz letošnjega razkritja nekdanjega ustavnega sodnika dr. Boštjana M. Zupančiča, uveljavila že v prvi »sanjski ekipi« njegovega delovanja na tem sodišču, saj je eden izmed ustavnih sodnikov »svoje ukaze prejemal od višjega “strica iz ozadja”. […] Z lastnim gospodarjem je bil, kot smo vsi vedeli, velikokrat “na telefonu”« (tu). Obstoj pojava sprevržene intime, ki pa ga niti priča Zupančič intimno ne vidi, je naslednji: v svojih 5 letih dela na tem sodišču od 25. 5. 1993 do 31. 10. 1998, niti v tem času kdorkoli drug (!) iz njegove »sanjske ekipe«, ki jo v razkritju omenja, ni na podlagi lastne intime nemudoma odreagiral na razkrito očitno nepošteno prakso v Ustavnem sodišču Republike Slovenije, zavaroval sodišča te države, nato pa odstopil.

Vprašljiva volilna konkurenca

Primer vprašljive intime ustavnega sodnika mag. Miroslava Mozetiča kot visokega državnega politika stranke, nekdaj imenovane Slovenski krščanski demokrati, lahko razkriva vprašljivo taktiko visokih predstavnikov konkurenčne stranke oziroma precizneje pravne naslednice te stranke. Nasledstvo Nove Slovenije – Krščanski demokrati izhaja iz navedbe statuta le-te o dediščini Slovenskih krščanskih demokratov (glej preambulo statuta stranke – tu). Ob bok udarom v občutljivi zadevi Patria pa najdemo tudi tiste s strani visokih državnih politikov navedene stranke. Njen dolgoletni visoki predstavnik dr. Janez Pogorelec je pravnik in dolgoletni uradnik izvršilne veje oblasti v Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. V zadevi pa je poznan po udaru v prizadetega kolego iz konkurenčne stranke, ki ga je takoj po zaključku spornih volitev z dne 13. 7. 2014 zadal v državnem mediju – Radio Slovenija z vprašljivo izjavo (npr. tu): »SDS se bo morala sprijazniti s tem, da njihov predsednik ni politični zapornik, ampak politik v zaporu«.

Očitar je tisti, ki kaj očita (SSKJ). V nedavni vprašljivi izjavi očitarja, dr. Pogorelca, objavljene dne 21. 8. 2016 (tu), je skrita ena izmed najpomembnejših taktik, s katero se v zadevi leta in leta nedopustno udarja v prizadetega državnega politika: »Kako drugače bi bilo, tudi zanj, če bi se ves čas udeleževal obravnav, vestno sprejemal sodna pisanja, aktivno sodeloval s pravosodjem, vse dokler se stvari ne bi razčistile, če bi že med postopkom naredil vse, da zadeva ne bi zastarala«.

Nedopusten motiv procesa

Prva vprašljiva izjava dr. Pogorelca, to je tista po spornih volitvah 13. 7. 2014, ne drži.

Državni tožilec je v kazenski zadevi Patria zastopal obtožni predlog Vrhovnega državnega tožilstva RS Ktr 169/10-6/BZH,vg z dne 6. avgusta 2010 (Dokumenti s procesa Patria, 1. zvezek, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, 2013), ki je bil večkrat spremenjen oziroma popravljen. V 2. točki pisnega Povzetka končne besede, ki ga je sodnik posameznik Okrajnega sodišča v Ljubljani prejel na glavni obravnavi dne 27. maja 2013 (isti vir, Povzetek končne besede, str. 1, skupaj z ročnim uradnim zaznamkom sodnika o prejemu na glavni obravnavi dne 27. maja 2013.), pa je navedel: »[…] Mislimo, da v naši družbi mora obstojati konsenz o tem, da je korupcija zlo, kot zlo samo po sebi (torej uvrščeno med t. i. mala in se). Nismo prepričani, da takšen konsenz dejansko obstoji ali pa obstoji le na deklaratorni ravni, ker so raziskave mednarodnih organizacij pokazale, da se lahko Slovenija po nekaterih kazalcih po korupciji uvršča celo na prvo mesto. To je navsezadnje razvidno tudi iz vrednotenja zakonodajalca, ki je korupcijo, kakršno sedaj obravnava to sodišče, zavestno uvrstil med dejanja, za katera je možno vložiti le obtožni predlog, ne pa tudi obtožnice, kakor v Avstriji in na Finskem, kjer je enakovrstno dejanje označeno kot najhujša oblika kriminala in se že v naslovu njihovih kazenskih zakonikov tako tudi imenuje. In če je korupcija zlo, potem tisti, ki se proti zlu ne bori, zlo podpira tudi sam. Ta vidik pa je tudi edini motiv in izhodišče tožilstva v tej zadevi.«

»Edini motiv in izhodišče pregona« državnega tožilstva zoper svobodno izvoljenega državnega politika je torej vezan na kazensko zakonodajo v Avstriji in na Finskem o »najhujši obliki kriminala« in o »korupciji zlu« ter na nestrinjanje vrhovnega državnega tožilca (izvršilna veja oblasti) s slovenskim zakonodajalcem (zakonodajna veja), ne pa na določbe v času vprašljivega procesa veljavne slovenske zakonodaje (Kazenski zakonik – KZ) glede manj pomembnih očitanih kaznivih dejanj.

Da pregon državnega tožilstva v zadevi Patria ne temelji na slovenskem Kazenskem zakoniku, temveč na finski zakonodaji o »najhujši obliki kriminala«, je razvidno iz začetne povedi obrazložitve cit. obtožnega predloga Ktr 169/10-6/BZH,vg z dne 6. avgusta 2010 (stran 14), kjer je navedeno: »Dne 23. 5. 2008 je Generalna državna tožilka Republike Slovenije od Generalnega državnega tožilca Finske prejela predlog za ustanovitev Skupne preiskovalne skupine med Finsko in Slovenijo, zaradi skupne izvedbe predkazenskega postopka, ker so pristojni finski varnostni organi ugotovili, da obstaja sum velikega podkupovanja, ki naj bi bilo storjeno na Finskem in v Sloveniji v zvezi z naročilom zaupne narave med finskim podjetjem Patrio Vehicles Oy in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije (v nadaljevanju MORS) za nakup oklepno kolesnih vozil 8×8.«

Pregon državnih organov je v zadevi Patria dejansko motiviran s finsko oziroma avstrijsko kazensko zakonodajo za pregon »zla, kot zla samega po sebi – malum in se«, »najhujše oblike kriminala«, »korupcijskih dejanj«. To je v tej zadevi v nasprotju z določbami prvega odstavka 269. in prvega odstavka 269.a člena slovenskega KZ, ki opisujejo zadevno kaznivo dejanje. Temeljno jamstvo kazenskega postopka po drugem odstavku 17. člena v zadevnem času veljavnega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa je, da morajo sodišča in državni organi dejstva presojati tudi v korist obdolženca (!). Zakon v navedenih določbah ne navaja nobenega »zla«, niti »najhujše oblike kriminala«, niti »korupcijskih dejanj«. Pri tem ravnanju državnega tožilstva gre za očitno kršitev temeljnega načela kazenskega prava po 1. členu KZ, to je da ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona. Motiv procesa pa je očitno vprašljiv.

Taktika »mašenja« volilne konkurence

Druga vprašljiva izjava dr. Pogorelca, to je tista z dne 21. 8. 2016, tudi ne drži.

Na kratko smo v prvem prispevku že pojasnili, da je kazenski postopek v zadevi Patria zunaj votel, notri pa ga nič ni. Zato prizadetemu ni dopustno soditi o dr. Pogorelčevih vprašanjih. Oziroma precizneje:

– Prvič: Zadevni obtožni predlog Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, številka Ktr 169/10-6/BZH, vg z dne 6. 8. 2010, je bil zaradi predpisa o glavni kazni – zapor do treh let – vložen na Okrajno sodišče v Ljubljani. S tem je podvržen pravilom posebnega, to je »Skrajšanega postopka pred okrajnim sodiščem« (XXV. poglavje Skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem, v zadevnem času veljavnega Zakona o kazenskem postopku).

– Drugič: Obtožni predlog naj sploh ne bi imel niti popolnega opisa dejanja obtožbe, s čimer je izključena kakršnakoli obramba prizadetega politika – zoper obtožbo, zato je nedopustno konkurenčno politično sojenje prizadetemu o nadaljnjih temah, kot npr. »udeleževal obravnav, vestno sprejemal sodna pisanja«. Kot je namreč razvidno iz 42. točke obrazložitve ustavne odločbe številka Up-879/14-35 z dne 20. 4. 2015 (tu) iz sodb rednih sodišč ni mogoče razbrati niti tega, da bi sodišča pri ugotavljanju, ali odločilna dejstva ustrezajo očitanemu zakonskemu stanu, sploh opravila presojo z vidika ustavnega načela zakonitosti. Slednje je preciziral ustavni sodnik mag. Mitja Deisinger v 2. točki obrazložitve ločenega mnenja in pojasnil, da bo moralo sodišče v ponovljenem sojenju »zaradi kršitve prvega odstavka 28. člena Ustave oziroma ugotovitev, da v opisih dejanj niso konkretizirani zakonski znaki izvršitvenih dejanj, obtožni predlog zavreči oziroma ustavne pritožnike oprostiti« (tu).

– Tretjič: Omenjeni manjko opisa dejanja obtožnega predloga v »Skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem« vodi – poštenega in neodvisnega – sodnika, skladno s 1. odstavkom 435. člena ZKP v zvezi s smiselno uporabo 2. točke 1. odstavka 269. člena in 2. odstavka 270. člena ZKP, da po prejemu obtožnega predloga takoj pozove vlagatelja na popravek oziroma da predlog zavrže. To se napravi uradoma, brez nadaljnjega dela in odpošiljanja predloga prizadeti osebi.

– Četrtič: Tedaj ni dovoljeno leta in leta soditi o nadaljnjih vprašanjih. V zakonitem »Skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem« je namreč treba sojenje zaključiti na enem naroku v enem dnevu. V zakonitem »Skrajšanem postopku« gre namreč »za očitana najlažja kazniva dejanja, pri katerih je dejansko stanje obravnavanih kaznivih dejanj tako enostavno, da je zanje predpisan skrajšani kazenski postopek pred sodnikom posameznikom okrajnega sodišča, ki ne pozna predhodnega postopka v obliki preiskave in obstaja le možnost oprave posameznih preiskovalnih dejanj, skrajšani postopek, ki se uporablja, pa je poenostavljen in naj bi bil po zakonskih določbah hiter« (točka 10. obrazložitve ustavne odločbe Up-119/02-8 z dne 8. aprila 2003 in točka 12. obrazložitve ustavne odločbe Up-327/97 z dne 18. decembra 1997). A zavrženje obtožnega predloga se v zadevi ni zgodilo, s čimer se je prizadetega politika silovito in nedopustno udarilo. Ravno nasprotno, na podlagi nedopustno motiviranega vprašljivega obtožnega predloga, je prišlo v prostorih okrožnega sodišča, do enega najbolj predimenzioniranih in medijsko odmevnih »Skrajšanih postopkov pred okrajnim sodiščem« vseh časov.

Gledano z vidika čiste sredine volilnega prostora je to nedopustno. Po letih in letih nedopustnega postopanja v zadevi Patria, pa kaže vprašljivi očitek politika dr. Janeza Pogorelca z dne 21. 8. 2016 prizadetemu konkurenčnemu kolegu glede »udeleževanja obravnav, vestnega sprejemanja sodnih pisanja, aktivnega sodelovanja s pravosodjem, vse dokler se stvari ne bi razčistile, da zadeva ne bi zastarala«, na nedopustno taktiko »mašenja« volilne konkurence v tej državi.

 
Značke:

45 komentarjev

  • Vse navedno drži in kaže na gnilost celotne družbe, ne le sodstva. Tudi vidni člani NSi so se žal veselili sodbe kolega, čeprav so nedvomno vedeli, da gre za krivično in montirano sodbo.

    Tako delujejo še sedaj. Vendar je bil določen napredek le narejen. Sedaj so jasno sporočili, da so del kontinuitetne ekipe, ki si prizadeva za ohranjanje monopolov.

  • A kdo to bere? A je to tudi politični program? Edini?

    Indicev je bilo polno. Patria je podkupovala, dokazi so v Sloveniji in na Hrvaškem. Sodišče ni znalo ali zmoglo dokazati krivde, da je JJ osebno ali SDS dobila podkupnino 1 Mio? Evrov. Žrtev je pomagala zavlačevati, postopek je zastaral in cela država se mora nekaj let ukvarjati z neuspešnim politikom.

    • Tako je. Poleg tega je – precej po mafijsko – pretežno posloval z gotovino. Tako je denimo kupil Volvovega terenca.

      Že samo to dejstvo v zahodni Evropi zadostuje, da nikoli več ne boš prejemal državne plače.

      Ker ta pač prihaja na račun in ne v kovčkih. 😉

      Poleg tega pozabljamo, da se Janša naokoli svoboden sprehaja predvsem zato, ker je policija pod vodstvom inšpektorja Vinka uspela kakih 57-krat izgubiti Interpolove depeše.

      • Ali so tudi na Finskem izgubljali Interpolove pošte, da so bili vsi obtoženi spoznani za nedolžne?

      • Lažeš. Janša se svoboden sprehaja, ker s poslom ni bilo nič narobe.

        Cela afera se je začela le zaradi tega, ker LDS ni kasirala – kajti Pavček je bil LDSovec, ki mu je država praktično podarila Sistemsko tehniko.

    • pavel: “… Patria je podkupovala, dokazi so v Sloveniji in na Hrvaškem.”
      ==================

      Prva laž:
      Proces proti Patrii je potekal na Finskem in se končal s sklepom, da Patria ni podkupovala!

      pavel: “Sodišče ni znalo ali zmoglo dokazati krivde, da je JJ osebno ali SDS dobila podkupnino 1 Mio? Evrov.”
      ================

      Ni na sodišču da kaj dokaže, to je naloga tožilstva. Sodišče je arbiter in sodi ne karkoli dokazuje.
      Pojma nimaš!

      pavel: “Žrtev je pomagala zavlačevati, postopek je zastaral in cela država se mora nekaj let ukvarjati z neuspešnim politikom.”
      ===============

      Druga laž:
      Naštej na koliko obravnav se “žrtev” ni odzvala, oz ni prišla?
      “Žrtev” vodi postopek naprej in se bori proti zastaranju. Torej proces v bistvu še ni končan.

  • Igor MB

    Priznam, da večine teksta nisem razumel. Ne motijo me arhaični izrazi pač pa nekateri drugi, katerih še nikoli nisem slišal.

    Lahko pa ponovim zgoraj zapisan očitek, da Janez Janša ni sodeloval s sodiščem, ampak je sodišče na očiten način smešil. Veliko Mariborčanov je v letih po osamosvojitvi imelo težave z avtomobili, ki niso vžgali. A celo v času recesije pred nekaj leti ta težava tudi v osiromašenem Mariboru ni bila ravno pogosta. Da pa se politik, ki ima “velike hiše” izgovarja, da mu pri hiši niti en (v tem tisočletju narejen) avto ne vžge. In da nima niti enega prijatelja ne med sosedi ne med člani stranke, ki živijo v bližini, ki bi ga z veseljem nemudoma pohiteli pripeljati na sodišče? Če bi že s taksijem preveč zamudil (saj se najbrž ni odpravljal na pomembno obravnavo zadnjih pet minut, ali pač?).

    • Gospod Đukanović,
      zakaj niste povedali naravnost – da zgornjega članka ne razumete, ne zato, ker ne bi poznali izrazoslovja, temveč kvečjemu zato, ker:
      1. vas tematika ne zanima v zadostni meri, da bi se vanjo vsebinsko poglabljali in
      2. imate o sodbi Patria že izdelano neomajno lastno prepričanje, ki ste ga večkrat oznanili in sicer, da je Janša v vsakem primeru kriv.

      Za vas niti ni pomembno, česa naj bi bil Janša obtožen: če ni kriv drugega, je kriv pa vsaj tega, da se po vašem ni dovolj redno udeleževal obravnav.

      Morate pa vedeti, gospod Đukanović, da je bilo pred sodnim epilogom primera Patria na prvi stopnji (šele prvi!) izpeljanih več kot šestdeset (60!) obravnav!

      Torej je bilo veliko delovnih ur in davkoplačevalskega denarja porabljenih za to, da je tožilec Andrej Ferlinc na koncu ugotovil, da bo za Janeza Janšo, ki naj bi neugotovljenega dne, na neugotovljen način, na neugotovljenem kraju, ob neugotovljenem času, na neznan komunikacijski način dobil obljubo nagrade in še to za druge, ter da naj bi neznanega dne, na neznan način, na neznanem kraju vplival na neznane osebe, da bi izvedle javno naročilo, zahteval dve leti zapora. Vseh teh ničvrednih obravnav se je moral Janez Janša udeleževati.

      Zdaj pa pomislite nase, gospod Đukanović, ki ste izpričali, kako so vas krivično sodno obdelovali in se izživljali nad vami, potem pa znova komentirajte, kdo, kdaj in kolikokrat bi se moral udeleževati krivičnih sodnih obravnav.

      Najbrž premorete toliko empatije, da se zlahka vživite v kožo krivično preganjanega in obsojenega človeka, pa četudi gre za Janeza Janšo? Ali pa menite, da bi zanj morala veljati drugačna merila kot za vas?
      Sami ste nedavno zapisali, da človeku, ki se ne zmore vživeti v čustva drugega in ne razume, da tudi drugega človeka boli, rečemo psihopat. Bistroumni ste dovolj, da razumete o čem govorim, kajne? 😉

      • Igor MB

        No pa mi vi, prosim, pojasnite stavek: “Aktualna vprašljiva dejanja in opustitve s strani t.i. »mašeče sredine« so udar v Republiko Slovenijo.”

        A avtor govori o državnem udaru?

        In še nekaj. Jaz bi bil srečen, če bi me hitro in pogosto vabili na sodišče, da bi lahko pojasnjeval.

        Ponavljanje besed “neznan”, “neugotovljen” mi je prav smešno.

        Brez težav si predstavljam na električni stol v Združenih Državah obsojenega morilca, ki je z neznanim oštrim predmetom ob neznani uri v noči s 7. na 8. september ubil svojo žrtev in nato s kraja nesreče, na katerem so najdeni odtisi čevljev, ki pričajo o enaki deformaciji stopala, kot ga ima on, in njegovi prstni odtisi ter njegov las, pobegnil po neugotovljeni poti do bližnje avtobusne postaje, kjer ga je videlo več prič. Več prič je tudi potrdilo, da se je obsojeni dopoldan istega dne grdo sprl z žrtvijo okoli večje količine denarja. Gre za vojnega veterana in starega znanca policije, ki pa mu sumi za druga huda kazniva dejanja (npr. veleizdaje) doslej niso bili dokazani.

        A bi se vam takšna novica zdela čudna? Gre za aplikacijo indičnega prava. Morilca itak praktično nikoli nihče ne vidi na mestu umora. Po mojih informacijah je indično pravo v slovensko pravno prakso vpeljala prav Janševa koalicija med leti 2004 in 2008.

        • Zdravko

          S tabo poštena diskusija ni možna. A tudi v matematiki tako špekuliraš? 🙂

          • Glede na to, da je matematik, je zelo slabo to – da ne zna logično razmišljati.

            Ne razume, kaj pomeni onkraj razumnega dvoma dokazati krivdo. Ali, da se v dvomu obtoženega oprosti.

        • Gospod Igor,
          ponavljanje besed “neznan”, “neugotovljen” vam je prav smešno?

          Nič čudnega, če vam je smešno, da sodišče sploh ni opredelilo okoliščin časa, kraja, načina itd. kaznivega dejanja, da bi obtoženi imeli možnosti dokazovati, kje in s kom so bili določenega dne in kaj so takrat počeli.

          Vse to se pač ne tiče vašega sodnega primera in vas samih.
          Da bi o primeru Patria prebrali razumljive razlage mnogih uglednih slovenskih pravnikov, ki so primer pravno sesuli, se vam tudi ne ljubi. Raje iščete tisto, česar ne razumete.

          Saj pravim, gospod Igor, da ste vse o pomanjkanju empatije in psihopatih povedali že sami…

          • Igor MB

            Gospa Vanja. Ugledni slovenski pravniki so govorili o tem, da se postopek vodi nestrokovno. Niso govorili o nedolžnosti Janeza Janše.

            Za Janeza Janšo obstajajo številni indici, da je vedno tam, kjer ne bi smel biti. Na kraj umora Ivana Krambergerja sta z Bavčarjem nenavadno hitro priletela, ujel se je v prisluhe hrvaškemu premierju o načrtovanju dogovorjenih incidentov na morju (veleizdaja!!!), neznano kam je poniknil denar od jugoslovanskega orožja, pri njem je bil Bavčar na sestanku tik pred nenavadnimi odločitvami države glede Mercatorja… Dodatno se je veliko indicev skoncentriralo pri aferi Patria. Zakaj naj bi človek bil znanstveno dokazano psihopat, če ne verjame, da je nedolžen?!?

            P.S. Če me napadete s tako grobimi izjavami (a ni to debatiranje ad hominem?), a res od normalnega človeka pričakujete, da se bo prvo potrudil zaščiti ime nekega politika iz Grosuplja, ki ga v življenju osebno ni pogledal v oči in šele potem sebe? Seveda se lahko pogovarjava tudi o vaših argumentih. A ne, če me sočasno označujete za psihopata. Ker se pač moje politično prepričanje razlikuje od vašega, pa sem posledično veliko bolj dojemljiv od vas za ovadbe na račun vam simpatičnega politika.

          • Jaz vas ne označujem za psihopata, tako ste se sami izrekli.

            Jaz pravim le, da vam v primeru Janša manjka empatije 😀

          • Igor MB

            No, 60 obravnav je res veliko. A po drugi strani tudi on ne varčuje s časom drugih ljudi. Pogosto koga toži. Tudi tokrat njegova stranka toži. Zanima me, ali sploh lahko stranka vloži kazensko ovadbo. Kdo v takšnem primeru gre v zapor zaradi krive ovadbe (= ko do očitane kršitve zakonodaje ni prišlo in se tega ovaditelj zaveda).

          • Gospod Igor,
            27. člen Ustave Republike Slovenije govori o domnevi nedolžnosti:
            Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

            Vse sodbe Patria so bile razveljavljene, torej ne obstajajo več.
            Gospod Đukanović, če vaša krivda ni bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ste enako nedolžni kot Janez Janša.

            Ugledni pravniki in kritiki sodnega procesa Patria so povedali tudi to, da se postopek proti Janezu Janši sploh ne bi smel začeti, ker je bil že obtožni predlog pravno tako pomanjkljiv, da bi ga sodišče moralo preizkusiti in zavrniti. Pa se to ni zgodilo.

            Če so kritiki že obtožni predlog označili kot pomanjkljivo podlago za začetek sojenja, so torej povedali, da je Janša nedolžen. Ampak vi tega nočete razumeti.
            Vi se kar mimo sodnih postopkov izrekate o krivdi Janeza Janše.

            Dokler ni s pravnomočno sodbo dokazano drugače za vsakogar velja domneva nedolžnosti in ne domneva krivde.
            Tako za vas, gospod Igor, kot tudi za Janeza Janšo.

          • Igor MB

            Seveda za oba velja domneva nedolžnosti. A me je moja odvetnica takoj postavila na realna tla, da bo me ta madež še leta oviral pri vseh nadaljnjih postopkih na sodišču.

            Seveda sem tudi jaz razmišljal o odškodnini. Pač gledam preveč ameriških filmov. A so me spet postavili na realna tla. Že v primeru kazenske ovadbe za krivo ovadbo, nikakor ne zadošča, da nisem bil obsojen. Dokazno breme se obrne in moral bi prvič dokazati, da nisem storil očitanega mi dejanja in drugič dokazati, da je tožeča stranka vedela, da tega nisem storil. Torej bi moral dokazati še naklep.

            Res si ne predstavljam, kako bi po vsej tej kopici indicev SDS uspelo dokazati, da so sodniki vedeli, da ni kriv, a so ga vseeno veselo maltretirali. Že neizpodbiten dokaz da ni kriv bi pomenil zavrniti vsakega teh številnih indicev posebej. Ne verjamem, da bi mu kaj takega uspelo. Pravzaprav sploh ne poznam primera, komu je v Sloveniji to že uspelo.

            Kar vse skupaj pomeni, da SDS in Janez Janša zavestno gredo v očitno krivo ovadbo njim osovraženih sodnikov. To pa ni mačji kašelj! Pogovarjamo se o do dveh letih zapora.

          • Igor MB

            Poenostavljeno. Ne moreš populistično paradirati z odškodninsko zahtevo, ki naj jo plačajo posamezni sodniki zaradi svojega šlampastega dela. Lahko bi jih stisnil le, če bi ti škodili namenoma.

          • Gospod Đukanović,
            katerikoli argumenti kritićnega razmisleka v zvezi s primerom Patria so vam že bili in bi vam še bili predstavljeni, vi dalje gonite in boste gonili svojo lajno o Janševi krivdi.

            Brez dokazov in mimo vseh sodnih postopkov gonite mantro, da je Janez Janša kriv.
            Temu se reče javni linč ali kako? Ali morda pripadate kakšni čudni sekti, ki piše svoje zakone in se ravna po njih?

            Pred tem seveda niste prebrali niti enega pravnega mnenja izmed mnogih pravnih mnenj uglednih slovenskih in tujih pravnikov, ki so kritizirali postopke sodišč v primeru Patria.

            Pravniki, ki so se javno kritično opredelili do zadeve Patria, niso govorili in pisali tja v tri dni, kot pišete vi.
            Svojih pravnih mnenj niso izrekali in zapisovali zaradi lastnih političnih preferenc kot vi, temveč zato, ker razumejo in razlagajo pravo in pravne postopke kot temelj pravičnosti in ne kot osnovo za politično in vsesplošno uničevanje enega človeka.

            Ti pravniki so med ostalim tudi napovedali, da bi bil primer Patria na Evropskem sodišču za človekove pravice razveljavljen, ker poznajo pravne standarde, ki veljajo na najvišjem evropskem sodišču.
            Na ESČP so razveljavljeni tisti sodni primeri, ki v pravnih sistemih posameznih držav niso dosegli zakonite in pravične obravnave po evropskih standardih.

            Isti pravniki niso napovedali razveljavitve primera Patria na ESČP zato, ker imajo radi Janeza Janšo, ampak zato, ker vedo, da bi bilo slovensko pravosodje v tem primeru pred evropskim sodiščem še enkrat več poraženo – kot je bilo že velikokrat doslej.

            Na koncu je takšno blamažo preprečilo Ustavno sodišče RS.

            V primeru Patria so bile sodbe vseh treh stopenj sodišč razveljavljene, vi pa mirno dalje razpredate, kako bi moral Janša z “neizpodbitnimi dokazi zavračati številne indice” in dokazovati svojo nedolžnost?!

            V splošnem pogledu daje vaše pisanje vtis inteligentnega avtorja, na tej točki pa moram pripomniti “prizanesite mu, saj ne ve, kaj zapisuje”.
            Je preveč pričakovati od vas, da bi se vprašali, kaj je narobe v slovenskem pravosodnem sistemu?

            Gospod Igor,
            zakaj ste si obetali, da bo slovensko sodstvo pravično obravnavalo vaš primer, če pravične sodne obravnave ne privoščite enako vsakemu slovenskemu državljanu, tudi Janezu Janši?

          • Igor MB

            Gospa Vanja,

            seveda enako kot sebi privoščim tudi vsem drugim slovenskim državljanom. Seveda vključno z Janezom Janšo. Seveda si želim kvalitetnejšega pravosodja. In seveda sem pripravljen kaj narediti za odpravo političnih blokad za ohranjanje statusa quo.

            A prosim ne mešati megle. Domneva nedolžnosti je pravni termin. Pomeni, da mene ne morete poslati v zapor, dokler mi krivde ne dokažete. Pomeni tudi, da ne morete v javnosti trditi, da sem očitno kriv.

            A je po drugi strani povsem zakonito, če mi javno izrazite svoje nezaupanje, ker menite, da sem kriv. Skratka za nekoga, ki ni bil pravnomočno obsojen, imajo tako novinarji kot mi vsi pravico MENITI, da je kriv ali da ni. In to javno povedati. Ne moremo pa javno trditi, da je kriv.

          • Igor MB

            Največja cokla slovenskega pravosodja zaradi katere smo najbolj črna ovca pred evropskim sodiščem za človekove pravice niso hudobni pravniki, ki bi za denar naredili vse. Takšni so kar enakomerno posejani po vseh evropskih narodih.

            Naša specifična cokla je zakonodaja, ki predpisuje fantastično sodno proceduro za dokazovanje korupcije. In še pri nekaterih postopkih kjer so se takratni zakonodajalci videli kot možni osumljenci. In so zakomplicirali postopek, tako da se ga v praksi ne da izpeljati.

            Drži, da so se sodniki pri Janši nadpovprečno potrudili in napisali več kot sto strani dolgo razsodbo, da bi zadostili vsem tem zahtevam. Pa še v tej je Ustavno sodišče našlo procesne nepravilnosti. Si predstavljate, kako nemogoče je torej obsoditi korupcije koga drugega, ki se (za razliko od Janše) aktivno ne trudi biti osovražen pri sodnikih?

          • Sedaj pa razumem, gospod Igor. Torej zagovarjate medijski in politični linč mimo vseh sodnih postopkov. Ker novinarji in vi pač nekaj menite.

            “prizanesite mu…”

          • Igor MB

            Zelo neprijetno bi mi bilo, če bi sam sebe ujel v podpori kakršnegakoli linča. A doslej smo skozi zgodovino vse avtoritarne politike (in še koga) zamenjali prav na ta način. V javnosti se je zbrala dovolj velika kritična masa dvomljivcev, ki jim (nam) je bilo sumljivo, ali je določeni politik res prestopil meje.

            Saj natanko isto številni počnejo na Časniku. Na primer pri komentiranju zdaj že pokojnega Ribičiča in njegove vloge pri “množičnih izvensodnih pobojih”, kot se temu povsem politično korektno dandanes reče. In, čeprav nikoli ni bil obsojen, ni nezakonito meniti, da je kriv. Brez ustreznega postopka se ne sme le to trditev zapisati v osnovnošolske učbenike zgodovine in tako učiti vse otroke.

          • Amelie

            .. se ne sme ?
            Kljub temu da je preko 600 morišč posejanih po Sloveniji ?

          • Gospod Igor,
            samo z da ali ne mi iskreno odgovorite, ali ste do tega trenutka že prebrali zapis gospoda Matevža Krivica z naslovom ‘Deset zmot (ali zavajanj?) ob zadevi Patria’ (priloženega k mojemu komentarju nižje od tega) in če ste prebrali, ali ste Krivičeve besede razumeli?

            S tem tudi zaključujem svoje komentiranje pod tem člankom, da boste lahko brez mojih neprijetnih pripomb v miru razpredali dalje o Janševi krivdi 🙂

          • Igor MB

            Ne bi znal odgovoriti glede konkretnega članka, a gospod Krivic najbrž ni radikalno spreminjal svojih stališč. Bral sem nek njegov članek in je name naredil vtis najbolj kompetentnega Slovenca na to temo.

          • Tvoj problem igor, so samo indici, ki bi jih lahko podtaknili – ali si jih pa ti narobe razlagaš.

            Ti iz nekega običajnega dogajanja delaš zarote.

            Drugo pa je pri tem tvojm trgovanju z orožjem – obstajajo indici, da je bil vpleten Kučan. Ampak zate, je on nedotakljiv.

          • Tovariš Igor, ni res, da je slovenska zakonodaja za dokazovanje korupcije slaba.

            Zakonodaja je čisto v redu, saj mora biti usklajena z evropskimi standardi.

            Dokazni standardi pa so isti – onkraj razumnega dvoma.

        • To gre za izredno slab izgovor. Pri tvojem morilcu vemo točno, kje je moril, koga je umoril in tudi kdaj.

          Pri aferi Patria – ni bilo ničesar od tega. Ni bilo ne časa, ne kraja, niti tega, kaj naj bi se dogovorili ni bilo.

          Očitno ne razumeš ali tudi sam ne znaš logično razmišljati. In če indici dokazujejo – morajo priti do vsaj enega konkretiziranega sklepa – če ne drugega, vsaj, kaj konkretno so se zmenili.

      • Igor MB

        P.S. Edino uporabno, kar sem uspel ekstrahirati iz članka, je grozljivo spoznanje, da je na Finskem in v Avstriji korupcija hudo kriminalno dejanje. Pri nas pa so sodno proceduro do amena izmaličili, tako da je takšno dejanje praktično nemogoče dokazati. Takšno zakonodajo imajo na vesti vsi. Tisti, ki so jo predlagali, poslanci, ki so jo razumeli, a vseeno glasovali za in še tisti koalicijski poslanci, ki niso utegnili brati in so “dvignili roke” za “naš predlog”.

        • To, kar ti praviš je laž. Zakonodaja je že v redu, kar se tiče dokazovanja, le nesposobne ljudi imamo pri nas.

          Poleg tega je gospodarski kriminal itak najtežje dokazovati – povsod.

          Pri nas pa na eni strani brez dokazov ali s pomanjkljivimi dokazi, obsojajo desne – levi so pa nedotakljivi.

      • Da ne govorimo o tem, da se ima obtoženi pravico braniti na kateri koli način – tudi na tak način, da zavlačuje, da potem zadeva zastara.

        V pravni državi je ponavadi posameznik zaščiten pred močno državo. Pri nas pa – levaki ste obtoženega že naprej obsodili – in zdaj bi bil za vas kriv, tudi, če bi dokazal nedolžnost.

  • Zdravko

    Janši gre vsekakor kvečjemu v čast kako se je branil. Jaz mu dam klobuk dol. Edini je, ki ga niso zmeli kot čevapčič.
    Zamere glede “sodelovanja” s sodiščem lahko gojijo samo sužnji, brez dostojanstva, ki mu hudobno privoščijo pregon.
    Tudi če obstaja morje indicev, to sploh ne šteje niti malo. Kdor tega ne razume, ne ve sploh kaj je življenje v Sloveniji.

  • Za kontinuiteto in njihove partnerje je logično, da bi se sami pri takšnem poslu okoristili. To je za njih že zadosten indic, da se razrednega sovražnika obsodi. Če tudi brez dokazov.

    Dokler bomo imeli revolucionarno sodstvo, ne bo pravice.

  • Avtor ima najbrž v glavnem prav. Piše pa na način, da je to za širšo javnost na meji (ne)berljivosti. Recimo Boštjan M Zupančič, Matevž Krivic, Lovro Šturm o strokovnih pravnih vprašanjih znajo pisati povsem drugače, razumljivo in privlačno. Postavlja se domneva, da z namerno polberljivosti želi sebe povzdigovati …

    Kar se ne strinjam z avtorjem vsebinsko, je njegova ostra obsodba razsojanj ustavnega sodišča na temo. Če se ne motim, je ustavno sodišče v zvezi z zadevo ( patrija + poslanski mandat) odločalo 3 krat. V vseh odločanjih je nižjim sodnim instancam in parlamentu v nasprotju z voljo vladajoče večine in tudi većine javnega mnenja izreklo jasno nezaupnico. Edini možni očitek je, da samo ni odločilo ( kolikor razumem, je imelo močne pravne podlage, da tega ni storilo), ampak je popravek odločitve narekovalo nižjim instancam. Ki pa navodila do konca niso upoštevale in je zadeva zastarala.

    Napad na ustavno sodišče, konkretno tudi na Miroslava Mozetiča in SKD se mi zdi torej povsem nepotreben in neumesten. Ustavno sodišče je v zadevi za silo rešilo podobo Slovenije. Brez njega bi verjetno nastopila blamaža v Strassburgu.

    Ostaja dejstvo, da Slovenija ni razvita in stabilna pravna država na način, ki bi vzbujal široko zaupanje pri ljudeh in kot narekuje njena ustava in pripadnost zahodnim integracijam in mednarodnim zavezam. Pri tem je problem povsod drugod v našem pravosodju prej kot pri trenutni sestavi ustavnega sodišča.

    • Vsekakor bi mi avtor bil bolj prepričljiv, če bi svoje puščice usmeril recimo na nezaslišano aroganten odziv državnega tožilstva ( ne prvič). Tokrat na odškodninsko tožbo SDS zaradi konkretnih in evidentnih, sicer težko materialno merljivih političnih posledic krivičnega procesa, ki so ga na tem tožilstvu kljub odsotnosti dokazov sprožili in ki je sramotno padel. No, ta odziv Fischerjevih ljudi bi si pa zaslužil ostrine.

    • Po mojem je ena naravnih prioritet in prvih potez vsake potencialne desno-sredinske slovenske vlade odstranit z generalnega tožilstva Fischerjevo ekipo, odstraniti od tam pomembne komunistične funkcionarje, vse udbovce in kršitelje človekovih pravic. To zadnje zahteva sicer že zakon, ki se ga pa mirno ignorira.

      Brez tega koraka ni normalizacije Slovenije in ni vladavine prava.

      • Zdravko

        Bojim se da brez tega koraka bomo izgubili državo. To je vendar temelj vsega. Saj Jugoslavija je propadla ravno zaradi takih stvari.

  • Slovensko sodstvo je v več let trajajočem procesu Patria, brez konkretizacije kaznivega dejanja (kdaj, kje in kako naj bi bilo dejanje izvršeno – s čimer je sodišče obtožene prikrajšalo za možnost obrambe v tem oziru) in brez nedvomnih dokazov, vodilo sodne postopke proti četverici ljudi, med temi tudi proti predsedniku največje slovenske politične stranke in tudi največje opozicijske stranke.

    Ko je eden od obtoženih težko zbolel, so proces proti njemu ločili od procesa proti ostalim, ko pa je ta človek za posledicami bolezni umrl, je sodstvo kar nadaljevalo s postopki proti sorodnikom pokojnega! Višje sodišče v Ljubljani je šele v začetku letošnjega leta zamrznilo te postopke.

    (Prvotno nadaljevanje postopkov proti sorodnikom pokojnega v zadevi Patria še toliko bolj bode v oči, potem ko je slovenska javnost nedavno izvedela, da sodnik, po umoru zdravnika v izolski bolnišnici, zaradi smrti morilca ni izdal niti naloga za preiskavo morilčevega stanovanja.)

    Sodstvo je s postopki proti trojici obtožencev vztrajalo do pravnomočne obsodbe z zaporno kaznijo. Vsi trije obsojeni so morali oditi v zapor.

    Če bi zadeva Patria formalno dozorela za pritožbo na ESČP, bi bil primer, sodeč po pravnih analizah in zagotovilih mnogih uglednih slovenskih in tujih pravnikov, za slovensko pravosodje izgubljen.
    Ustavno sodišče je takšno blamažo preprečilo s soglasno razveljavitvijo vseh sodb nižjih sodišč v primeru Patria.

    Med glasnimi kritiki sodnih postopkov v primeru Patria je tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Matevž Krivic:

    http://www.reporter.si/slovenija/matev%C5%BE-krivic-deset-zmot-ali-zavajanj-ob-zadevi-patria/52045

  • Novi slovenski sodnik na ESČP dr. Marko Bošnjak je že leta 2014 javno podal svoje mnenje o tej zadevi:

    http://www.reporter.si/slovenija/dr-marko-bo%C5%A1njak-sodba-v-zadevi-patria-ne-bi-smela-obstati/24538

    Ob razveljavitvi sodnega primera Patria državljani nismo dobili odgovora, da slovenski pravni sistem deluje pravično, kakor je obetal namestnik direktorice vladne zakonodajne službe in član NSi dr. Janez Pogorelec v intervjuju za Dnevnik avgusta 2016 z naslednjimi besedami:

    »Lahko smo kritični do pravosodja, ne moremo pa govoriti o krivosodju; še zlasti ne v svojih lastnih zadevah. Stranke ne morejo soditi namesto sodišč. Ne morejo odločati o dodelitvah otrok. Tudi če je v teh postopkih kdaj vse narobe, je reševanje posameznih primerov v domeni pristojnih institucij, in ne politike. Sistem mora biti sposoben odpravljati svoje lastne anomalije. Zato imamo pravno državo in delitev oblasti. Zato obstaja možnost pritožb vse tja do evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in vse to je jamstvo, da bo sistem deloval.«

    Če si pobliže ogledamo primer Patria, bomo ugotovili, da se pravosodni sistem dejansko zavzema za sodno zastaranje primera, saj se tožilstvo ni pritožilo na sklep o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja.

    Žrtve sistema so tiste, ki hočejo doseči vsebinsko odločanje o svoji nedolžnosti, zato se z ustavitvijo postopka ne strinjajo.
    To je svojevrsten paradoks, ki se v sodstvu redko zgodi. Za obtožence, ki bi bili v resnici krivi, bi zastaranje pomenilo rešitev izpod vseh obtožb.
    V primeru Patria pa se obsojeni zavzema za nadaljevanje postopka, tožilstvo pa (morda zaradi pomanjkanja obremenilnih dokazov?) z zastaranjem soglaša.

    Če v luči Pogorelčevih izjav osvetlimo primer Patria, lahko ugotovimo, da je njegovo govoričenje o sposobnosti sistema, da odpravlja lastne anomalije, popolnoma prazno. V najbolj razglašenem sodnem primeru v zgodovini slovenske države, v primeru, ki zaradi svoje politične vplivnosti terja jasne odgovore, namreč pravosodni sistem dejansko noče razgaliti lastnih anomalij in podpira zastaranje!

    Kje so torej jamstva, da bo slovenski pravosodni sistem deloval, o katerih govori dr. Janez Pogorelec? Morda na ESČP, do koder pa ta zadeva ni priromala?

    Dr. Pogorelec bi se kot pravnik moral zavedati, da je pravica odložena pravzaprav pravica odrečena. Zadeva Patria pa je trajala veliko predolgo.

    • Zadeva Patria pa je trajala veliko predolgo in še ni zaključena.

      • To prvič slišim, da ni zaključena. Če je zastarala, se ne more obnoviti, a ni tako. Lahko pa sledijo tožbe za nekorektno vodenje procesa. Če tako misliš, imaš prav. Sicer pa to, kar ti pišeš, ni v nasprotju s tem, kar sem zapisal in mislim jaz.

        • Ja, tako mislim in upam, da bo trajala vsaj tako dolgo, dokler ne bodo sodne svinjarije ocenjene kot kaznivo dejanje – če malce parafraziram besede pokojne državne tožilke, gospe Zdenke Cerar, da “vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje”.

          • Zdravko

            Kazniva dejanja najbrž ne bodo. To pelje v razpad sistema in “sodni dan”.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI