B. Cestnik, Domovina: Zakaj Cerkev s svojimi pridigami vse težje prepriča sodobnega človeka

Časnik 7.9.2016 0:01
 

Nemški krščanski prostor je to poletje vznemirila knjiga o cerkvenem pridiganju, ki jo je napisal mlad komunikolog Erik Flügge (njegov blog: erikfluegge.de). Knjiga ima naslov „Der Jargon der Betroffenheit“, kar lahko prevedemo kot „Žargon prizadetosti“. Podnaslov knjige je izzivalen in na meji vulgarnosti: „Wie Kirche an ihrer Sprache verreckt“. Prevesti to je bolj komplicirano, a poskušajmo takole: „Kako Cerkev crkuje v svojem jeziku“.

Knjige seveda nisem (še) dobil v roke in je prebral, vprašanje tudi je, če bo kdaj prevedena v slovenščino. Bral pa sem nekaj komentarjev in recenzij ter si ustvaril približno sliko.

Erik Flügge ima tri lastnosti, ki ga naredijo kompetentnega, da razsoja o cerkvenem pridiganju. Najprej, je komunikolog. Profesionalno svetuje strategije komuniciranja tudi politikom in političnim strankam. Drugič, je veren, ima osnovno teološko izobrazbo in čuti s Cerkvijo. Tretjič, je star 30 let in čuti s svojo generacijo.

Njegova drama in vir njegove jeze je, da nemška Cerkev ni sposobna komunicirati evangelija sodobnemu človeku, čeprav ima po eni strani na razpolago še vedno zavidanja vreden aparat (verouk v šolah, mediji, nedeljske pridige, …), po drugi pa sodobni človek še vedno rad prisluhne tehtni krščanski besedi. Slednje nenazadnje dokazuje priljubljenost papeža Frančiška in njegovega komunikativnega sloga.

Kaj se je zgodilo? Kako to, da je evangelij še kako relevanten, pridiganje duhovnikov in pastorjev (Flügge namreč v svojih kritiki ne izvzema evangeličanov) pa za veliko večino ljudi nerelevantno?

Cerkvena retorika je za časom

Flügge meni, da je Cerkev s svojo govorico ostala tam nekje v osemdesetih prejšnjega stoletja, ko so ljudje še razmišljali v kategorijah „biti“ in „smisla“. Nato je tu težnja pridigarjev, da pridigo zasitijo s podobami, simboli in citati, ki niso samo zastareli, temveč tudi količinsko pretirani. K temu je treba še dodati strah pridigarja, da bi koga preveč ne prizadel ali šokiral ter ga na ta način izgubil iz črede.

Pridiga zato postane nekakšna „kaša“ za ohranjanje edinosti („Einheitsbrei“), nekakšna zbrušena in omehčana ponudba vsega. Močan dejavnik, ki oblikuje pridigo, je tudi izguba „stare slave“ oz. družbene pozicije, ki jo je Cerkev imela nekoč. Sledenje vpliva na prikrite in odkrite pridigarske poskuse, da bi v poslušalcih vzbudili „prizadetost“.

Več lahko preberete na domovina.je.

 
Značke:

27 komentarjev

  • Mislim, da bi tudi slovenska Cerkev potrebovala nekaj dobrih kristjanov, komunikologov, da skupaj z duhovniki in škofi postavijo platformo komunikacije, nato pa se učijo od dobrih in uspešnih, njihovih praks, ter tudi iz napak slabih. Brez kritike napačnih komunikacij in pohval dobrih ne bo šlo.

  • Še vedno pa je glavni sv. Duh: pridigati dobro in aktualno in globoko ni mogoče, če se duhovnik sam v branju evangelija ne prenavlja, izboljšuje.

    Pri nas je model v Cerkvi isto farizejski kot v politiki: mi dobri, pravi in uboge zatirane žrtve in Oni grešniki, nepravičniki.

  • dendro

    tako je, pridige so zelo pestra katastrofa: od župic za krščanske duše, do sajenja rožic, do branja teoloških seminarskih nalog… zato, ker – kot bi rekel papež: duhovniki ne dišijo po ovcah… se ne čutijo poslane odgovarjat na njihove potrebe in imajo srečo, da so deficitarni poklic

    • Glavni problem je birokratizacija in nekonkurenčnost. Povsod v družbi.
      Če bi delali lestvico dobrih duhovnikov je velika nevarnost populizma in potem pridemo do istega škarta(psihopatov) kot v politiki.

  • dendro

    najhuje v celi zgodbi je, da inštitucija ne vidi potrebe po mehanizmu, ki bi duhovnikom dal pošteno povratno informacijo vernikov, človek nima niti najmanjše šanse, da bi izvedel kje mora napredovati. povratna informacija pride čez desetetje, ko se izprazni cerkev, takrat pa je že vse prepozno… in v slo se prazni večina cerkva…

  • dendro

    duhovniki so ponavadi malo bolj teološko izobraženi in najdejo zatočišče v ponavljanju teoloških fraz, zato da ustvarjajo meglo, da zgleda kot da nekaj delajo.

    z vsemi deficitarnimi poklici je tako – odkar je začelo primanjkovati vodoinštelaterjev je v slo vse več šlampasto dokončanih kopalnic.

  • Valter

    RKC duhovniki so s svojimi pridigami od nekdaj zelo težko prepričali ljudi, vsaj tiste, ki so (bili) inteligentni in izobraženi. Zakaj? Ker je celoten krščanski nauk absurden in globoko nesmiselen. Poleg tega večina katoliške duhovščine živi vse prej kot v skladu s cerkvenim naukom. Spomnimo se samo brezštevilnih pedofilskih afer po celem svetu …

    Bistvena razlika med sedanjostjo in preteklimi časi je v tem, da so bili tisti posamezniki in skupine v okoljih in časih, kjer in ko je imela RKC realno družbeno (oblastno-politično) moč, izpostavljeni grozljivemu nasilju (inkvizicija!) in diskriminaciji, zato ti ljudje javno večinoma niso izražali nestrinjanja z bedastočami iz cerkvene teologije. So se pač pragmatično odločili za konformizem, vsaj v javnosti. Danes je v razvitem svetu k sreči čisto drugače in tega se vodstvo RKC zaveda: od tod tudi njegovo nenehno, krčevito, patetično prizadevanje, da bi si vsaj ponekod (tudi v Sloveniji) pridobilo nazaj vsaj del nekdanje moči, s katero bi lahko spet bolj ali manj neposredno in okrutno ustrahovalo “nevernike”, “brezbožnike”, “heretike”, “svobodomislece”, “prostozidarje”, “komuniste” ipd. Poznamo mi te samozvane božje predstavnike kot lasten žep hahaha

    • Zdravko

      Ja, papež ustrahuje milijardo ljudi že 2000 let. 🙂

  • Težava RKC ima že dolgo zgodovino in težava ni samo v pridigah. Cerkvene dogme, kot so predstavljene in bile sprejete na raznih koncilih, težko odgovajajo na potrebe sedanjega časa.

    Iskrenih iskalcev smisla življenja je dovolj. Pravzaprav jih je vse več. Toda mnogi tega, kar iščejo, ne najdejo v Cerkvi. Problem RKC je globlji in bolj zapleten, da bi se nanj lahko na kratko resno odgovorilo.

    • Zdravko

      Dogmam nič ne manjka. Ne razumem. Dogme so še vedno enako resnične.

  • “Zakaj Cerkev s svojimi pridigami vse težje prepriča sodobnega človeka”

    Branko, Branko a ne veš kateri udje Cerkve lahko pridigate in kateri ne? a zdaj se boš tudi ti začel skrivati za politično korektnostjo?

  • Zdravko

    To je posebej značilno za Slovenijo. V tujini zadeve še niso tako slabe.
    Pri nas pa kultura suženjstva, ki ne dopušča spoznanja. Vsakega, ki išče, je treba speljat na kriva pota. Tudi duhovniki kaže, da ne morejo iz tega. To je že kar znaćilnost nacionalne kulture.
    Zato pa zmagujejo komunisti. Nihče ne zapeljuje bolje od njih. Danes pa jih že nihče več ne zna razkrinkati, tako kot v zahodnih državah.
    Najbolj očitno se ta padec vidi v umetnosti. Kako daleč smo danes od veličastnega duha renesanse.
    Bistveno je spoznanje, ne študij in piflanje. Brez spoznanja lahko držiš predavanja med pridigami.
    Komunikacija ni tak problem. Problem je povedati 5 razumljivih stavkov, takih ki se nanašajo na življenje okoli nas. Potem bo duhovnik hitro prišel blizu vernikom, ki sami čutijo Resnico.
    Tu pa škof pride na vrsto.
    Pri nas cerkev zadnjih 70 let stalno izgublja. Celo na sodiščih. In če se duhovnik ne zna braniti, kdo bo šel za njim?!
    To je pa najhujši udarec komunizma pri nas, ki se ga zato nikakor ne moremo rešiti, niti toliko kot Slovaki, Čehi, Poljaki… Ma kaj, niti toliko kot Hrvati.

    • Tebi se vidi, da si spreobrnjen, ker imaš željo, iščeš in močan razlikovalni aparat, da ločiš smeti od biserov.
      S tradicionalci se je včasih težko pogovarjati, kot, da nikoli niso nič iskali, vse jim je ravno. Kaj šele, da bi kaj razlikovali.

    • Ne govori tako. Ker so realni podatki drugi. Češka je ena najbolj razkristjanjenih držav v Evropi. Hrvaška pa ena najbolj katoliških.

      Mi smo nekje vmes, a po primerjalnih anketnih analizah ( mislim da predvsem Zuhlenerjeva študija), po vernosti bližje Češki. Žal. Okoli 1980, ko je analize delal sociolog Županov, smo bili ob Dalmaciji še najbolj veren in krščanski del Jugoslavije.

      Pomanjkanje volje po prenašanju krščanske vere iz generacije v generacijo je pri Slovencih dramatična. ( V samo 10 letih se nam je recimo delež krstov otrok znižalo s 75% na 50%.)

      Ne verjamem, da je na kleru glavna krivda. Po mojem je glavna krivda na nas laikih in na politiki.

  • Poleg mene stanuje mlad par, ki sta študirala na Irskem. On je sedaj pastor, ona mu pomaga. Imata tako veliko število otrok kot midva. Družimo se. Vidim način protestantov: pobirajo mlade s ceste, ki imajo razne probleme v življenju. Organizirajo športne igre, delavnice, glasbeno šolo. Preko prijateljskega odnosa (življenjska avtoriteta) ljudem predstavijo Jezusa, berejo skupaj sveto pismo in ga razlagajo.

  • Jaz bi še sedaj rabil duhovnega vodjo, da bi ga lahko tedensko vprašal o kakšnih dilemah, življenja, smisla, odnos, v Svetem pismu, v politiki. A enostavno nimam takega človeka. V Sloveniji najdem 1 na 5000, ki mu je svoboda vrednota. Tudi z verniki dostikrat ne morem kaj globlje komunicirati. “Preveč imam vprašanj, prezahteven si”.

    • Gospod Pavel,
      pridružite se kakšnemu novodobnemu gibanju, npr. Fokularom/Marijinemu delu/, Prenovi v duhu … pač glede na vaš značaj. Tam boste zanesljivo našli sogovornike.

  • Pridige so mi dostikrat komunikacijsko blebetanje, zato se poglobim bolj v berila in v besede liturgije.

    • A je treba tako zaničevalno govoriti o naših duhovnikih in njihovih pridigah?

      Mislim, da je bil slovenski narod znotraj sebe bolj zdrav, dokler so duhovniki uživali splošno spoštovanje. Pri nas so jih klicali gospod, v anglosaksonskih deželah recimo father.

      Mislim tudi, da se v glavnem trudijo delat in pridigat po svojih najboljših močeh. Nekateri tudi še, ko so si naložili na rame že deveti križ življenja in so še vedno aktivni župniki.

      V Ljubljani smo sicer priviligirani, da vse pobude, ki jih gori naštevaš ( kot menda lastnost protestanstskih far in pastorjev – velika večina Ircev je sicer katolikov) in še kakšna reč več obstajajo. Tu je center škofije, redovniki ( frančiškani, jezuiti, salizijanci, lazaristi, uršulinke itd) imajo svoje fare in središča. Skratka, ponudba je velika zlične, ratudi za intelektualno zahtevne.

      Mislim, da to ni bistvo. Mislim, da bi se dalo živeti in verovati tudi z nemim ali drugače invalidnim mašnikom.

      Glej, vsako leto imamo v celi Sloveniji le še 10 ali malo več novomašnikov. Kako lahko tedaj pričakuješ duhovnih voditeljev ( klerikov), ki se ti bodo osebno posvečali? Najbrž Jezus obratno- od tebe pričakuje, da boš evangeliziral in da boš njegov apostol, če si kristjan.

      • “Kako lahko tedaj pričakuješ duhovnih voditeljev (klerikov), ki se ti bodo osebno posvečali?”

        Osebno posvečanje je DOLŽNOST klerikov, dokler … khm tista oseba ne odraste.

  • Izziv za kakšnega srčnega vernika, ki obvlada nemščino, da to knjigo prevede. Se dogovori z našo in njihovo založbo, avtorjem, ali knjigo izda v samozaložbi..

    • Mnenje vsakega človeka je dobro slišati, širšo argumentacijo, preden ga sodiš. Meni se sicer dozdeva, da gre v veliki meri za fenomen sicer dobronamernega kritika, ki pa misli, da pri 30 letih vsa modrost tega sveta zraste predvsem v njegovi glavi.

      In da je njegova komunikologija creme de la creme vseh znanosti, ki na svetu obstajajo. Če sploh kaj drugega upoštevanja vrednega obstaja. Preveč podobnih sem že videl tudi pri nas. Recimo mladoekonomistov …

      • No, pomembno je, da vi gospod IF ne mislite o sebi, da ste creme de la creme vseh znanosti, da so mnenja drugih sicer dobronamerna, no razen mnenja gospoda Pavla, a žal rahlo pomanjkljiva. Tako ne izpadete, da je vsa modrost tega sveta v vaši glavi in da se na vse spoznate.

        • Alfe,
          1. ali je ta opazka o grandioznosti pisca ” ne mislite o sebi, da ste creme de la creme vseh znanosti, da so mnenja drugih sicer dobronamerna, no razen mnenja gospoda Pavla, a žal rahlo pomanjkljiva.” v narekovajih in izraža mišljenje pisca,
          2. ali je to zaničevanje tistih, ki so kritični do JJ in SDS (in je tu pravilo)
          3. ali je to tvoje mnenje, da so moje kritike slabonamerne?

  • “Flügge meni, da je Cerkev s svojo govorico ostala tam nekje v osemdesetih prejšnjega stoletja”

    Današnji človek je zahteven! Zahteva, da se mu Evangelij oznanja z dejanji, kot je sicer predvideno.

    Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu,
    v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje. (Apd 2, 42-47)

    Poudarjam: Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje. GOSPOD …

    Poudarjam: Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. DELILI ..

    • DELILI.
      To je bistvo svete Trojice, bistvo dialoga, deliti sebe. Bistvo vere, bistvo evharistije: dati sebe.
      Sedaj pa: ali je to povezano z idejo socializma, da človek ne sme imeti premoženja. Da ima lahko samo država premoženje. In zgolj nekaj njenih birokratov, razsvetljenih” lahko upravlja z državno lastnino in lahko igra boga, ko razdeljuje?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI