Zoran Vaupot: Skozi prekop SUEZ v ocean znanja

Časnik 6.9.2016 6:40
 

vaupotPogovarjali smo se z dr. Zoranom Vaupotom, novim dekanom Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Zoran Vaupot je doktor znanosti s predmetnega področja management, poslovni in managerski svetovalec, podjetnik s 25-letnimi mednarodnimi poslovnimi izkušnjami ter samostojni raziskovalec za področji management in ekonomija.

Dr. Zoran Vaupot, pred kratkim ste iz rok dr. Antona Stresa prevzeli vlogo dekana Fakultete za poslovne vede (FPV). V kakšni kondiciji je Fakulteta, ki jo vodite od začetka julija?
Fakulteta je bila ob mojem prevzemu dobro pripravljena na nov začetek. Lahko bi rekel, da se je z lanskoletnim prevzemom funkcije dekana s strani prof. Stresa situacija na fakulteti v šolskem letu 2015/16 izrazito stabilizirala, postavljeni so bili številni in pravi nastavki za razvoj v prihodnje. Vsi skupaj smo se nekaj naučili iz prvih pet let delovanja fakultete, prof. Stres in mag. Naglič, direktor Katoliškega inštituta, ustanovitelja Fakultete za poslovne vede, pa sta kot odličen tim vzpostavila razmere za novo rast v drugem razvojnem obdobju, v katerega odločno vstopamo.

V vašem življenjepisu lahko najdemo številne dosežke z mednarodnega poslovnega, raziskovalnega in svetovalnega področja. Katere izkušnje oz. spoznanja vam bodo po vašem mnenju najbolj pomagala pri vodenju FPV?
V akademski sferi delujem precej kratko obdobje, vzporedno z delom v gospodarstvu šele nekaj let. Prihajam iz poslovnega sveta, večino časa v svoji 27-letni delovni karieri sem bil aktiven v mednarodnem poslovanju, vrsto let sem živel in delal v Parizu, skoraj 20 let pa sem omenjena področja pokrival kot profesionalni poslovni in menedžerski svetovalec. Kruh sem si, bodisi kot samostojni podjetnik ali pa zaposlen v različnih podjetjih, bil vseskozi vajen služiti na trgu, domačem in mednarodnih. Ena od mojih glavnih dejavnosti je bilo prav ukvarjanje z razvojem kompetenc zaposlenih, zato te dragocene izkušnje z veseljem prenašam v učni proces na fakulteti. Po drugi strani pa študenti, ki vpišejo bodisi univerzitetni bodisi magistrski program poslovnih ved zelo cenijo praktične izkušnje profesorjev iz gospodarstva. Ključno spoznanje je, da je potrebno že tekom študija krepiti zavest o tem, da je Slovenija in njeno gospodarstvo le majhen delček svetovne ekonomije. Njeno delovanje je potrebno najprej razumeti, pri tem pomaga teorija. Nato pa se mu je treba znati učinkovito prilagoditi še v praksi. Tiste, ki jim obojega skupaj ne uspe povezati v celoto najenostavneje prepoznamo po stokanju o »nelojalni konkurenci«, »neprijaznih tržnih pogojih«, zahtevanju, naj država poskrbi za njih ipd. Če povzamem, blizu mi je rek Immanuela Kanta, ki je v 18. stoletju zapisal: Erfahrung ohne Theorie ist blind, aber Theorie ohne Erfahrung ist bloßes intellektuelles Spiel.

Konec meseca junija ste na Fakulteti predstavili Strategijo trženja FPV. Kako boste okrepili prepoznavnost fakultete med potencialnimi študenti?
Že vaše vprašanje implicitno povzema ključno dosedanjo težavo naše fakultete: slabo prepoznavnost. Pravilna opredelitev težave pa je nujen pogoj in izhodišče za učinkovito izboljšanje situacije. Prepoznavnost v splošni, predvsem pa v ciljni javnosti bomo krepili na številne načine, z uporabo raznovrstnih komunikacijskih kanalov. Gotovo so nekateri vaši bralci že opazili izrazito povečano prisotnost na internetu v zadnjih tednih. Povečali smo »obrate«, tj. število aktualnih objav na naši spletni strani. Zelo aktivni pa smo tudi na družbenih omrežjih Facebook in od nedavnega tudi na Linkedinu in Instagramu. No, vse omenjeno so ukrepi, ki jih poslovni svetovalci poimenujejo kot »quick hits«. V jeseni pa nadaljujemo s povečano aktivnostjo tudi preko drugih oblik komunikacije z javnostjo, ki bodo zagotovo opažene.

Kaj je po vašem mnenju največja konkurenčna prednost FPV?
Težko bi rekel, katera je na splošno največja, ker je njena zaznava odvisna od vsakega posameznika, katerega naša fakulteta zanima iz kateregakoli razloga. Smo se pa vendarle poenotili v štirih ključnih točkah, preko katerih želimo doseči pozicioniranje naše fakultete predvsem pri ciljni javnosti, tj. potencialnih študentih univerzitetnega in magistrskega programa. Te štiri točke smo strnili v kratico SUEZ: Sodobnost, Uporabnost, Etičnost in Zaposljivost. Skratka, zaplujmo skupaj skozi prekop SUEZ v ocean znanja!

Letos ste raziskovali tudi, v kolikšni meri je Slovenija zanimiva za tuje investicije in s tem povezano nižjo splošno blaginjo prebivalcev. Kako bi na kratko strnili vaše ugotovitve?
Če strnem ugotovitve, ki sem jih zapisal v letos objavljenem članku, a so vendarle plod mojega praktičnega in raziskovalnega ukvarjanja s tujimi neposrednimi naložbami že skozi celotno poslovno kariero, bi rekel takole: Slovenija nedvomno je zanimiva za tuje naložbe. Paradoksalno bolj, kot pa so tuje naložbe zanimive za širšo slovensko javnost, ki jih prepogosto vidi kot grožnjo slovenskemu nacionalnemu interesu.

Sedaj se raziskovalno ukvarjam z vprašanjem, kako je možno tako velik del slovenske javnosti prepričati oz., če hočete, zmanipulirati do te mere, da verjame v pretežno škodljivost tujih naložb? Vendarle obstaja neizpodbitno dejstvo, da so praktično vse slabe gospodarske zgodbe slovenske tranzicije plod avtohtonih prebivalcev Slovenije, tudi t.i. tajkunov, ki so v spregi zlorabe neprekinjene dejanske politične moči iz prejšnjega političnega sistema in nadzorovane medijske manipulacije prebivalstva uspele »učinkovito« pokrasti velik del nekoč državne lastnine. Mar od te »avtohtone« kraje ne bi bilo bolje, če bi država in posredno državljani prejeli pošteno kupnino s strani tujih naložbenikov? No, naslednji test ravnanja vladajočih političnih struktur bo prihajajoča faza resne privatizacije oz. obseg, do katerega bodo formalne in neformalne vladajoče strukture v lastništvo državnih podjetij pripravljene spustiti tuje naložbenike. V tem trenutku žal ne kaže preveč dobro in v kolikor v Sloveniji kmalu ne pride do resnega in trajnejšega političnega preobrata se bojim, da bomo kot tista žaba, ki jo kuhajo v vodi, enostavno še vrsto let plavali v velikem loncu z vsakič nekaj višjo temperaturo. Vprašanje je le, koliko daleč smo še od vrelišča.

Kako gledate na prihodnost zasebnega visokega šolstva v Sloveniji?
Problematizacija zasebnega visokega šolstva v Sloveniji ima ideološke temelje. To je treba jasno povedati in na to se po moje ne opozarja dovolj pogosto. Tako, kot je v komunistični ideologiji stigmatizirana privatna lastnina, že sam pridevnik »privatna«, v katerikoli rabi, pri nas še vedno ostaja stigmatiziran, z negativno konotacijo. Poleg šolstva to enako velja tudi npr. za zdravstvo. Dejansko je to ključna težava, vsi ostali slišani razlogi, zakaj privatno šolstvo menda ni dobro služijo kot maska, da se prikrije omenjen ideološki izvor. Prav zabavno je zagovornikom, ki si želijo »učinkovitega javnega šolstva«, postaviti vprašanje, zakaj pa si ne bi želeli zgolj »učinkovitega šolstva«, v katerikoli lasti že? Splošna nerazgledanost prevelikega obsega prebivalstva in medijsko podpirana ideološka enostranskost pri ustvarjanju družbenih vrednot žal zagotavljata, da bo privatno šolstvo še vrsto let neenakopraven deležnik v celotnem šolskem sistemu Slovenije. Katerega pa plačujemo vsi državljani, kajti denar iz proračuna, v največji meri namenjen financiranju javnega šolstva ne raste na drevesih ampak je, tega se marsikdo premalo zaveda, v svojem izvoru denar privatnih davkoplačevalcev.

Kaj bo vaš največji izziv pri vodenju FPV?
Kratkoročni izziv je zagotovo povečanje splošne prepoznavnosti fakultete in obsega vpisa. Na nekaj daljše obdobje pa podpis pogodbe o dvojni diplomi s priznano špansko univerzo, pridobitev dodatnih sredstev za raziskovalne projekte in sodelovanje s gospodarstvom na tržni osnovi.

V teh dneh potekajo vpisi na FPV. Kaj sporočate tistim, ki razmišljajo o vpisu na FPV?
Naj ne zamujajo z odločitvijo o vpisu. Le prvih 15 vpisanih študentov na posamezen, univerzitetni in magistrski program, bo deležno ugodnosti močno znižane šolnine. Slednjo smo z 2500 (magistrski program) oz. 2400 € (univerzitetni program) enotno znižali na 800 € za posamezen letnik. Akcija pa se zaključi najkasneje 15. septembra.

Objava je oglasno sporočilo.

 
Značke:

1 komentar

  • Odlično. “kako je možno tako velik del slovenske javnosti prepričati oz., če hočete, zmanipulirati do te mere, da verjame v pretežno škodljivost tujih naložb? Vendarle obstaja neizpodbitno dejstvo, da so praktično vse slabe gospodarske zgodbe slovenske tranzicije plod avtohtonih prebivalcev Slovenije, tudi t.i. tajkunov. ” Lahko, če je pa večina Demosa in Cerkve pohabljenih SOCIALISTOV, ki se gredo mafijsko udbovske


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI