Ž. Turk, Večer: Internet na koncu svojega začetka

Časnik 5.9.2016 9:29
 

Internet je v Sloveniji nekaj mlajši od slovenske države. Za Slovenijo radi rečemo, da ni izpolnila naših pričakovanj. Tudi internet jih ni. Ker jih je na vse mogoče načine presegel. Leta 1993 si ni nihče, niti šef Microsofta Bill Gates, ni predstavljal, kaj bo iz tistega nastalo.

Internet je presegel pričakovanja, ker se ljudje intuitivno zelo slabo znajdemo ob pojavih, ki se odvijajo eksponentno. Klasičen primer za to je maharadža, ki je hotel nagraditi izumitelja šaha in se je smejal zahtevi, da naj da na prvo polje šahovnice eno zrno riža, na drugo dve, na tretje štiri, na četrto osem … Na prvi polovici šahovnice je še kar šlo, na drugi polovici so stvari eksplodirale.

Razvoj digitalne tehnologije je eksponenten, zmogljivosti denimo megapikslov v fotoaparatih, pomnilnikov v računalnikih, hitrosti procesorja in omrežij se še kar vsako leto ali dve podvajajo, kot je bil leta 1965 napovedal Gordon Moore.

Internet se je dotaknil že skoraj vsega. Povezuje ljudi in to dela ceneje, hitreje in bolje kot katerakoli druga tehnologija. Povezani ljudje so močnejši. Zato internet ojača, kar je dobrega in kar je slabega v ljudeh. Pri slabem se to še bolj pozna, ker so bile predinternetne komunikacijske tehnologije drage, komunikacija ali publikacija si je morala prostor izboriti s svojo kvaliteto. Uredniki so skrbeli, da med ljudi ni prišlo čisto vse. Ali kot je rekel nekdo na twitterju, še nikoli niso imeli bedaki tako dolgega vzvoda za svoje neumnosti.
Na internetu zato najdete potrditev za še tako noro teorijo zarote le klik ali dva stran od skrbno preverjene informacije. Ljudje se še nismo navadili, da zdaj ni problem dobiti informacije, ampak je problem oceniti informacijo. Ni problem najti, ampak vedeti, kaj iskati. Ljudje s svojimi navadami, intuicijo, predsodki smo tisti, ki pogosto ne dohajamo napredka.

Zgodovina je polna dvomljivcev v napredek. Ludisti bi razbijali stroje, maltuzijanci napovedujejo, da bo zaradi napredka že česa zmanjkalo, naše konservativno bistvo vidi več varnosti v preizkušenih starih receptih kot v novotarijah.

Zato gre v promet branje, da internet ljudi poneumlja, da jih onesrečuje, da razdre kakšno razmerje, da zaradi interneta “mož zapušča ženo in otroci mater”, da povečuje socialne razlike, da uničuje delovna mesta pa okolje in planet. Taki strahovi so stari kot človeštvo.

Več lahko preberete na vecer.com.

 
Značke:

7 komentarjev

  • Žiga Turk bi vendarle lahko priznal, da je znaten del dejanske uporabe interneta nekoristen ali tudi škodljiv. Vsaj to, da mnogi ob internetu preživijo mnogo več časa kot bi bilo razumno. Da je tovrstne odvisnosti vse več in da je poseben problem pri otrocih in mladih. Da je konsumacija vsebin kot so računalniške igrice in družabna omrežja vsaj pretirana. Tudi če odmislimo konsumacijo spletnega nasilja ali spornih pornografskih spletnih strani in njihovih najbolj sprevrženih variant.

    Turk bi vendarle lahko ne ignoriral, da vse več sodobnih nevroznanstvenikov, razvojnih psihologov in psihiatrov svari in zatrjuje, da velika navezanost na informacijske tehnologije, na stalno in prekomerno prejemanje informacij z IT in Tv zaslonov, upočasnjuje in reducira otrokov mentalni razvoj – tako čustveni kot fino-motorični in kognitivni. ( Pa seveda še siceršnji motorični in zdravstveno-higienski seveda tudi zato, ker se posledično vse manj gibljejo v naravi; socialni zato, ker je vse večji del njihov socialnih “stikov” brez realnega stika.) To dokazujejo tudi s konkretnimi resnimi študijami s pomočjo sodobnih nevroznanstvenih slikovnih in nevronskih prikazov razvoja centralnega živčnega sistema.

    To ni le stvar “konzervativnih zadržkov, kakršni so od nekdaj med ljudmi bili”, kot pravi avtor, to so zadržki razskrbljenih razmišljujočih ljudi ( za katerimi ni lobističnih materialnih interesov) z vse več trdnimi znanstvenimi dokazi za svoje zadržke.

    Poudarjanje ene plati medalje je nenazadnje svojevrstna apologija. Plavanje s splošnim tokom ni nobeno zagotovilo, da je nekaj objektivno res in dobro.

    • Jaz bi pa rekel, da ima avtor glede tega prav. Glede sprememb so bili vedno neki pomisleki, ampak dejansko vsak družben pojav ima pač tudi neke škodljive stranske učinke, brez tega pač ne gre, še posebej, če je ljudem dana svoboda. Tudi internet glede pomislekov, ki jih navajaš dejansko ni spremenil popolnoma nič. Prej je bila pač TV oz. računalniki brez interneta, tako da tisti, ki so pač hoteli čas preživljati pred ekrani, so lahko to počeli že pred internetom. Jaz bi rekel, da je razmerje med pozitivnim in negativnim glede interneta nekako 90% : 10% v korist pozitivnih učinkov. Dejansko si je danes težko predstavljati, kako smo lahko sploh živeli brez interneta. Podobno kot si je težko predtavljati, kako so nekoč živeli brez elektrike, ali pa vodovoda.

  • obveznoime

    Turk vabi na tole stran z besedami “Internet je neoliberalen projekt. Live with that!” .. in ta “live with that” je nekako v nasprotju z njegovim zaključkom teksta. veliko slabega kar se dogaja internetu se dogaja tudi/ravno zaradi neoliberalizma

    (drugače pa se ne sme pozabiti, da je internet izumil in omogočil javni sektor in ne privatni. tako kot večino tehnologij, ki jih dandaes s pridom uporabljamo. nekateri pa seveda z njimi tudi s pridom zelo služijo.
    neoliberalizem.)

    • Neoliberalizem je itak izraz skovan s strani neosocialistov, da bi diskreditirali vse drugače misleče.

      Pravilo pa je – neoliberalizem je slab, vse ostalo se tej definiciji prilagodi.

      Vse, kar da slabe rezultate – podtaknete neoliberalizmu. Večinoma pa slabe rezultate dajejo socialistični ukrepi.

      Drugače je pa internet bil razvit v tistem, kar socialisti tudi sovražtie – vojski. Namenjen, da preživi jedrsko vojno – v boju proti komunistom.

      Potem ga je prevzela akademska sfera, kasneje pa mu je vsebino dal čisti liberalni kapitalizem. In ravno ta nereguliranost (torej liberalni kapitalizem) daje uspeh internetu.

      • obveznoime

        izraz je uporabil turk – jaz sem ga samo ponovil.

        napisal sem za “veliko slabega” je kriv, ne za vse. (obstaja razlika – včasih dvomim, da si jo sposoben videti)

        (odloči se – ali komunisti ljubijo ali sovražijo vojsko? (s čim pa naj potem vse pobijejo))

        internet se ni razvijal za namen preživetja jedrske vojne v oju proti komunistom.

        vojska in akademiki so nekatere stavri razivli skupaj, nekatere ločeno. (žal je tako, da ima samo vojska takorekč neomejena sredstva za razvoj. ubijat je pač treba znat najbolje) kakorkoli, ostaja dejstvo, da so bili začetki in razvoj finacirani iz javnega denarja. ko pa je zadeva postala profitabilna (čez 20-30 let) pa je vstopil v igro še privatni sektor.
        (in ta del javnega ta vaš “neoliberalizem” zelo rad pozabi omeniti, ko trdi, da bi morali biti vse privat. da po vsej verjetnosti še danes ne bi imeli interneta)

    • To “neoliberalnost” internetu daje ravno to, da ni reguliran s strani države – predvsem ne vsebina.

      Tako, da se sprijazni. Internet je “neoliberalen”.

      • obveznoime

        ampak lahko ga pa regulirajo ponudniki, kajne? to pa je neoliberalno.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI