Portal plus: Tudi če Milojka Kolar Celarc ostane na položaju, je kot ministrica za zdravje politično mrtva

Časnik 5.9.2016 0:02
 

Ministrica za zdravje se že ves čas svojega mandata, zlasti pa v zadnjem času, sooča z novimi in novimi pozivi k odstopu. Vendar se ne da. V državi, kjer nihče ne odgovarja za nič, Marija Milojka Kolar Celarc seveda ne bo odstopila. In kot kaže, je ne bo zamenjal niti premier Miro Cerar, zaradi česar upravičeno domnevamo, da se v slovenskem javnem zdravstvu še vsaj dve leti ne bo nič bistvenega spremenilo.

“Kot ministrica za zdravje si bo prizadevala za krepitev javnega zdravstva, ki bo državljanom zagotavljalo hitre in kakovostne zdravstvene storitve.” Citat je iz vladne spletne strani, kjer je predstavljena ekipa ministrov, med katerimi je tudi Marija Milojka Kolar Celarc, ki bo 10. septembra dopolnila 65 let. Interpelacija bo bržkone zgrešila ta datum, kar niti ni tako slabo, saj v tem trenutku še ni jasno, ali jo bo ministrica za zdravje preživela. Vendar najverjetneje bo, čeprav ta hip znotraj koalicije nima popolne podpore. Predvsem so do nje kritični v upokojenski stranki, kjer se ji zdaj končno lahko maščuje njen predhodnik Tomaž Gantar, danes jezen in zagrenjen, ker je moral predčasno zaključiti kariero ministra za zdravje. Pritiski lobijev naj bi bili nevzdržni. Zakaj se s podobnimi tegobami ne srečuje tudi gospa Kolar Celarc, se boste vprašali. Zato, ker ni prišla v konflikt z nobenim izmed lobijev, ki obvladujejo slovensko javno zdravstvo, se glasi bržkone najbolj verjeten odgovor. Zato, ker kot ministrica ni naredila nič, kar bi povečalo transparentnost javnih razpisov v zdravstvu, imenovanj najvišjih funkcionarjev in predvsem zakonitost dela. O večini teh primerov smo v zadnjem letu izčrpno poročali, zato lahko predlagatelji interpelacije tudi s pomočjo Portala PLUS sestavijo “obtožnico” zoper Milojko Kolar Celarc. Mi bomo danes le obnovili njene glavne grehe, pri čemer bomo zadnji primer – streljanje v izolski bolnišnici in njen skoraj sočasni odhod na dopust – izpustili. Dopustniška fotografija pove vse…

Burleska z generalnim direktorjem UKC Ljubljana

Se še spomnite komedije z nameščanjem novega generalnega direktorja UKC Ljubljana po umiku Simona Vrhunca? Ta se je nekega lepega dne odločil, da ne bo več v.d. generalnega direktorja Kliničnega centra. Ni prijeten občutek, če zasedaš funkcijo, ki je statut tega javnega zavoda uradno niti ne predvideva. Po Vrhunčevem odstopu so čarovniki iz zdravniško-dobaviteljskega omrežja iskali in iskali novega zajca, ki pa ga ni bilo na spregled. Dokler se nenadoma od nekje ni vzel Andrej Baričič.

Za generalnega direktorja je bil imenovan nezakonito. Najmanj kar je, Svetu UKCL ni predstavil nobenega programa vodenja ustanove. Na primopredaji je novinarje najprej podučil, o čem naj oziroma naj ne pišemo, in obljubil, da bo uredil finance UKC Ljubljana, izkoreninil korupcijo, in ja, zdaj pride tista že ponarodela, da bo skrajšal čakalne vrste. To, da je svojo poslovno pot začel v isti stavbi, kjer je imel pisarno Janez Zemljarič, nekdanji šef SDV in prvi direktor UKC Ljubljana, imel več podjetij v več državah, da je bil na Bledu sosed Simona Vrhunca, so pač naključja. Mogoče ga je po naključju tako goreče podpirala tudi Milojka Kolar Celarc.

Več lahko preberete na portalplus.si.

 
Značke:

31 komentarjev

  • Psi lajajo, karavane gre dalje. Če dovoljujemo gospodu Jankoviću vse, pa dovolimo še gospe Milojki. Pomembno je samo, da nista Janez ali Štefan. Tem tipom pa ne smemo dovoliti niti, da pridejo na oblast.

  • Problem so zdravniki, ki nočejo videti bistva. Če bi oni potegnili pravo potezo, bi se ta nabuhla komunistična hišica iz kart (državno zdravstvo) razsula.
    Denar ni problem. Zaradi slabega vodenja in organizacije se ga veliko porazgubi v mafijskih klanih in preobilni birokraciji in negospodarnih investicijah.
    Slovenija z davki pridobi 8,7% kar je več kot Finska in mnogo manj kot Češka in Slovaška (7%), ki sta Sloven. prehiteli.

  • Če hočemo učinkovito zdravstvo, ga moramo vzeti iz rok birokratov in mafijcev in ga dati na trg in uvesti meritve kvalitete. Tistih 10% odličnih zdravnikov bo tako lahko 5x do 10x bolje plačanih, ostali pa bodo imeli vsaj smer in smisel.
    Dokler bodo zdravniki podpirali socializem (tako kot “desničarji” iz Demosa) kvalitetnih reform ne bo. Komunisti ne bodo sebi glave odrezali.

  • Zdravko

    Kako bodo naredili reformo, če pa noben nima sploh ideje kako naj bi bile stvari urejene. V najboljšem primeru bod samo premetavali obstoječe, in znova naredili – nič.
    Pri nas so po revoluciji povsem deformirali velike sisteme, povsod prevzeli monopole, sedaj pa že ne vem, ali sploh vedo, kaj je bilo nekoč in kako bi sploh moralo kaj biti.
    Navadnih vaških ordinacij ne znajo uredit v smislu svobodnega trga. Ali pa nočejo. Kakšno reformo naj bi torej naredila?!

    • Pa naj naredijo kopijo Nemčije. Podobno kot dualni sistem poklicnega nemškega izobraževanja. A ne, oni bodo vedno kaj ključnega dodali (omejitve) in kaj ključnega odvzeli (svobodo).

      • Samo ne jamraj potem, če hočeš nemški model, ko boš ekstra iz denarnice plačal v lekarni za zdravila, ko boš ekstra plačal za prvi obisk pri specialistu ali če boš z zadevo, ki ni urgentna, prišel na urgenco.

        Nemci ne ponujajo Indije Koromandije. V zdravstvu še sploh ne. Kot slovenska politika in mediji. In tistih, ki prepričanja gradite na podlagi sugestij enih in drugih.

        Od naših množice naših novinarjev, ki solijo pamet o zdravstvu, ima nekaj več pojma o zdravstvu le Jana Zupanič iz Dela. Steinbuch gotovo ne. omenjan novinarka najbrž predvsem zategadelj, ker je njen družinski podmladek v medicini.

      • V Nemčiji imajo sicer denarja po pacientu skoraj 3 krat več kot v Sloveniji. (V Švici ali ZDA pa še precej več.) Nemški BDP je višji po prebivalcu za okoli 70%, zdravstvena zavarovanja in drugi prispevki pa v relativnem deležu BDP višji za 30-40%.

        Za 8,5% deleža slovenskega BDP se danes ne naredi dobrega zdravstva. Ali takega, kjer bi medicina kot stroka lovila korak s svetom. Z deležem v BDP kažemo kot nacija, koliko nam neko področje pomeni. Morda Čehi ali Poljaki res dajo še manj. Ampak to pač nista dve vzorni zdravstvi, njihovi zdravniki in medicinske sestre množično bežijo na zahod.

        Ljudje se niti ne zavedajo, da danes v našem zdravstvenem sistemu dobijo relativno veliko. sicer tega ne verjamejo. Ampak to ugotavlja tudi WHO, ki nas postavlja na evropsko sredino po kvaliteti in rezultatih zdravstva. Po vloženih sredstvih in številu kadra smo namreč precej pri dnu.

        Ne lažimo torej Slovenci sami sebi, da nam je zdravje prioriteta. Niti zdravstveni sistem, niti zdrav način življenja, ki bi lahko bil za silo kompenzacija za podhranjen zdravstveni sistem. zdrav način življenja ni blejanje o škodljivosti mleka in gluten in potrebnosti prehranskih dodatkov iz eksotičnih ekstraktov.

        • Na zunaj sta dva pola: večinski zdravniški, birokratski in mafijski lobi, ki hoče povečanja vplačil, davkov. Iz moje plač bruto bruto gre vsak mesec za zdravstvo 400 evrov davkov in 400 evrov davkov za penzijski sistem.

          1/3

          • Zakaj ponujaš potem nemško zdravstvo, če si proti materialnim deležem ( relativno v BDP), ki tak zdravstveni model omogočajo?

          • Nemci imajo velik trg zdravstvenih zavarovalnic, veliko paketov zdrav.zavarovanj,meritve zdravnikov, bolnic, konkurenco med njimi, cenejša zdravila in zdravstvene pripomočke, dobri zdravniki imajo boljše plače, med zdravniki je verjetno malo psihopatov,…

        • 400e davkov za zdravstvo! na mesec
          Je normalno, da je bil izolski morilec 2 leti s katetrom? Meni je Petrović odkril 5 cm velik rakav tumor, Vidaković pa me je usmeril na operacijo v Ljubljano. Tam je bil čakalna vrsta za rakav tumor 3 mesece, za rakav tumor na prostati pa še daljša. V zadnjih 3 letih so se čakalne vrste podaljšale. 2/3

        • Da te pustijo umreti v mukah v vrsti, ni nobena storitev, pa čeprav so pobrali v 25 letih okrog 100.000 evrov davka za zdravstvo od mene.
          Majhna skupina pa opozarja, da je zdravstvo neučinkovito, nepravično in zapravljivo. Novinarka Dela in ti sta poznavalca zdravstva in na večinski strani že 26 let na 50 let podlage (bolnica franja). 3/3

        • Najbrž si prebral poročilo o fevdu otroške kirurgije, kjer je Geršak spravil na vrh bleferje O. , zatiral pa dobrega kirurga T. . Večina ljudi ne ve, da jih operira blefer. Objavil link do poročila Portal plus in ne Zupanič v Delu, ki ščiti status quo komunističnega zdravstva.

          • Pisanja v stilu Dannyja Browna o resnih stvareh pač ne vzamemo resno. Ali nekateri pač?

            Sicer pojma nimam, koga misliš. David Mishaly iz Izraela, ki ga je pripeljal Geršak, je izven dvoma odličen kirurg. Problem je bil, ker je bil tu lahko le parkrat mesečno po dva dni.

            Še enkrat: Steinbuch pojma nima. Nek nezadovoljen, skoraj gotovo zelo podpovprečen intrigant iz UKC ga zalaga s polinformacijami, ki jih urednik veselo, nepremišljeno in nepreverjeno objavlja. Samo da si dvignil branost in privabil kakšno reklamo. Vsebinsko gledano poden.

          • Ne, originalno poročilo 150 strani od tuje komisije je gor (primarija Gregorič in Robi da + 2 tujca)

          • Dobro, to poročilo s podpisom Gregoriča iz Houstona( Robida ni v tem neka avtoriteta)je obravnavalo 4 umrle male paciente v nekem obdobju. Od katerih je nakazalo, da bi se katerega od njih dalo rešiti, če bi sistem obravnave, predvsem pooperativne, bil bolj urejen. Vseh operiranih malih srčkov ( večinoma so danes operirani v prvih mesecih, še nedolgo nazaj se je čakalo vsaj nekaj let) je bilo, mislim da okoli 150. Ampak povsem se je prezrlo, da pod 3% smrtnost pri takih pacietih sploh ni slab dosežek. Nasprotno.

            Najbrž ljudje pri nas niti ne vejo, da bi brez operacij skoraj vsi med njimi umrli do 20.leta starosti in do tedaj živeli nekvalitetno. In da je bila smrtnost ne tako davno pri teh otrocih bistveno, bistveno višja. Pod cenjenimi slovenskimi kardiokirurgi.

        • Podatke o nesorazmerno veliki količini zbranega denarja za zdravstvo v primerjavi s Finsko, Češko in Slovaško, ki dobijo manj denarja in imajo bolj kvalitetno zdravstvo od Slovenskega, mi je priskrbel liberalni ekonomist A. Burger.
          O kvaliteti v komunističnem zdravstvu in šolstvu sploh ne moremo govoriti, ker se z. in u. kolektiv upirata meritvam rezultatov.

          • Dvomim, da ima liberalni ekonomist Anže Logar kaj dosti pojma o stvareh. Podobne stvari sta nekoč zatrjevala že Pezdir in Živković, imela celo nek “inštitut za ekonomiko zdravstva”. Pa se je večkrat izkazalo, da njun hokus-pokus temelji na povsem mimo udarjenih vhodnih podatkih. In da so zato njuni zaključki bili pogosto brez vrednosti, zgrešeni in so kvečjemu ustvarjali kaos. Končno sta oba več ali manj utihnila na temo zdravstvo; vsaj javno ju ne več slišati.

          • Dvomim, da ima katerikoli slovenski “strokovnjak” za zdravstvo ( centralni komite planerjev zdravstva) kakšno učinkovito rešitev.
            Predlagam švicarski, nizozemski ali avstrijski sistem. Pri tem je treba upoštevati, da Zahod zadnjih sto let drvi s socialno državo v smer socializma (država lastnica podjetij, opreme).

        • Pozabljaš, da gre v teh državah za zasebno + državno zdravstvo.

          To pomeni, večji odstotek BDP predstavlja to, da dajo več iz svojega žepa.

          To je velika razlika.

  • Sicer se ogromno govori in piše o reformah slovensekga zdravstva. Pri tem skoraj vsi prezrejo, da so dosedanji predlogi teh reform med seboj v velikem delu diametralno nasprotni in neuskladljivi. Zlasti med tem, kar so zaenkrat dali pri stranki povezani z ministrico SMC in na drugi strani N.Si.

    Tudi predlogi zdravniških organizacij, na čelu z zbornico, so povsem neuskladljivi s tem, kar je bilo deklarirano s strani vlade. Pri čemer so sploh vladni in ministrični dosedanji signali večkrat v konfliktu sami s sabo. Tako ni jasno, ali vladajoči želijo ukinit dodatno zavarovanja in ga prenesti v obveznega, ali pa želijo vzpostaviti tržni zavarovalniški sistem.

    Popolnoma nejasna je tudi oblast v tem, ali želi sprostiti privatno pobudo v zdravstvu, ali pa želi omejevati in zapirati že obstoječe koncesije in obstoječe javne privatne ambulante in male klinike in preprečevati horonarno delo specialistov iz drugih ustanov tam, kjer nekje specialistov ni in zato programi odpadajo.

    Tudi ni nobenega resnega koncepta sedanjih oblasti kljub polnim ustom deklariranja, kako naj bi se čakalne dobe res skrajševale. Gasilskih par milijončkov sem in tja ne rešuje ničesar. Če je več novih napotitev na preglede in posege kot jih je finančno in kadrovsko v sistemu sproti pokritih, bi bilo osnovnošolcu lahko jasno, da se čakalne dobe lahko samo daljšajo.

    To, da smo pred zdravstveno reformo, je velika utvara. V bistvu je že na ravni konceptov velik kaos. In malo znanja. Ta vlada nima pojma, kaj bi. Iz opozicije pa več ali manj blefirajo, da bi oni vedeli, kako in kaj.

    Odkrito rečeno, ocenjujem, da je velika verjetnost za velike podražitve v slovenskem zdravstvu, če ga prepustijo tržnim zakonitostim. Kot recimo predlaga N.Si. Kako neki naj bi v tržnem sistemu obisk pri družinskem zdravniku stal okoli 10 evrov, kot pri nas.

    V tržnem sistemu bo pač zdravnik stal vsaj toliko kot dimnikar, kajne. Ali avtomehanik. Kdor hoče biti odkrit, bo pač ljudem povedal, da bojo po reformah plačevali več ali za isti denar dobili precej manj. Medicine. Morda pa malo več reda in prijazne besede.

    • Zdravko

      Tu se pa strinjava. Jaz sem v mojem komentarju zgoraj napisal isto.

    • Zdravko

      Temelj problema je, da je pri nas zdravstvo državni monopol.
      Če ti ni prav nemški model, kot predlaga pavel, mirno izberi drugega. Jaz bi predlagal angleškega, recimo. Ta nam je še najbližji.
      Ampak ko pomislim, da moramo najprej omogočiti zdravniku, da odpre navadno vaško ordinacijo… ni je to povsem nemogoče v našem sistemu. Državni monopol. Kot so bile nekoč železnice ali pošta.

    • “V tržnem sistemu bo pač zdravnik stal vsaj toliko kot dimnikar, kajne.”
      Srednji razred, ki plačujemo prisilno 400e mesečno, bomo sigurno veliko na boljšem. Bolj ko bo visoka konkurenca, bolj bo cena storitev padala. Če danes pogledaš račun bolnic, je astronomski.

      • Kot hotel 5 zvezdic all inclusive, medtem, ko je ura kirurga birokratsko vrednotena med 10 in 20 evri. Le kam gre večino denarja? 3.500 milijonov evrov letno!

        • Večina drugega je preplačano, se strinjam. Tarife pregledov in posegov v slovenskem zdravstvu pač ne. Bistveno so nižje od zahodnih, vačsih nekajkrat nižje, v glavnem prav na račun veliko nižjih vrednotenj rednega dela zdravnika in medicinske sestre. ( Kadar so ti dobro plačani, je to zaradi dežurstev, raznih dodatkov in honorarjev.)Predrage so investicije. Uvoženo opremo, material se plačuje dražje kot v najbogatejših državah. Nekatera zdravila so uspeli nekoliko poceniti, še vedno so mnoga preplačana. Na zdravstvenem denarju se v znatni meri mastijo lobiji, pri čemer nekateri zaposleni v zdravstvu ( mogoče nekaj 10 njih, ni tega kriva cela strokovna srednja) in vladni administraciji pridno asistirajo in verjetno tudi sami pobirajo procente. Gotovo je problem tudi slaba ali nikakršna spefična usposobljenost zdravstvenega managmenta.

          • Zdravko

            Tarife so pri nas samo navidezne. Bolnišnica dobi po dogovoru z zavarovalnico recimo 50 infarktov. In to je to. Dogovorna ekonomija. Vsako leto posebej.

          • Vprašanje, če je realno, da bi bile te tarife samo posledica trga in povsem svobodne. Ne vem, če je sploh kje tako. Verjetno se za te cene po pravilu pogaja ali z drugimi besedami dogovarja. Seveda v nekih okvirih, ki jih pogojujejo cene konkurence, tudi mednarodne. Sicer tudi povsem prosto prehajanje bolnikov iz držav v državo ostaja bolj kot ne idejni koncept, in ne realnost. Realnost samo kot izjema. Če bi bila realnost za vse storitve in vse paciente, bi bilo takoj zraven veliko kaosa in problemov.

          • Zdravko

            Najbrž ni povsem realno.
            Toda, pri nas, poznam zobarja, ki koncesijo izprazni do aprila. Potem pa dela samo še za denar.
            Nima politične moči. Tisti, ki jo ima, da lahko vpliva na “Dogovor”, lahko zaposli še dva zobarja. On ima pa do aprila.
            To je fundamentalni problem. Dogovorna ekonomija, Kardeljanskega tipa. Državni monopol.

  • Dan Brown je v slovenskem zdravstvu govoriti kateri zdravnik ali bolnica je boljša, ker cela slovenska družba s fevdalizacijo drsi po negativni selekciji ven iz kvalitete.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI