Mary Prema, vrhovna predstojnica Misijonark ljubezni: “Mati Terezija ni sveta podobica.”

Časnik 1.9.2016 0:03
 

mati terezijaVes svet je v velikem pričakovanju razglasitve blažene Matere Terezije za svetnico, ki bo eden osrednjih dogodkov v letu Usmiljenja. Kanonizacija prav tako pomeni veliko priznanje vsem misijonarkam ljubezni, kot je za Radio Vatikan povedala sestra Mary Prema, sedanja vrhovna predstojnica reda, ki ga je leta 1950 ustanovila Mati Terezija. »Ponuja nam priložnost, da na njeno življenje, delo in veliko pozornost do drugih pogledamo bolj od blizu, a da prav tako pogledamo na svoje življenje,« je zatrdila. Gre tudi za trenutek izpraševanja vesti, da bi sestre globlje pogledale, kako živijo poklic, ki so ga prejele kot misijonarje ljubezni, kakšna je njihova združitev z Bogom v molitvi in njihova združitev z Jezusom v najbolj ubogih.

Mir je rezultat odpuščanja in poslušanja

Mati Terezija je leta 1979 prejela Nobelovo nagrado za mir. Sestra Prema dodaja, da jo je prejela za svoja prizadevanja, da bi ustvarila povezanost vseh narodov kot otrok enega nebeškega Očeta. To je po njenih besedah zelo aktualna tema: »Mir je želja vsakega, a je rezultat odpuščanja in zavzetega poslušanja oseb, da bi jih lahko razumeli. Ni si treba vedno domišljati, da imamo prav.«

Cerkev sva jaz in ti

Na vprašanje, ali je danes Cerkev takšna, kakršno si je želela Mati Terezija, sestra Prema odgovarja, da v svojem življenju ni nikoli postavljala zahtev, da Cerkev mora biti ali ne sme biti takšna ali drugačna. »Mati ni analizirala,« pojasni, »ampak je svoj čas porabljala za posredovanje svoje odgovornosti ter Jezusa jemala z vso resnostjo. Govorila je: ‘Cerkev sva jaz in ti. Če želiš, da je Cerkev sveta, je tvoja in moja dolžnost, da sva sveta.’ In tako je tudi živela.«

Mati Terezija ni sveta podobica

Mati Terezija ni sveta podobica, želi poudariti sestra Prema. »Častiti njeno podobo, ne da bi posnemali njen zgled, ne bi bilo prav. Mati je življenje in je ostala z nami. Ostala je dejavna v življenju mnogih.« To lahko vidimo v hiši v Kalkuti, kjer njene posmrtne ostanke obiskuje na tisoče romarjev, ubogih ljudi. »Molijo in Mati posluša njihove molitve,« dodaja sestra. Odhajajo z mirom v srcu, z zaupanjem in upanjem, da je življenje lahko boljše. »Mati ni sveta podobica!« poudarja. »Mati je živa in dejavna vsepovsod. Potrebujemo jo, njen nauk, njene priprošnje.«

Mati Terezija je govorila iz življenjskih vrednot

Ni hodila naokrog in pridigala drugim osebam, kaj morajo delati. Kadar je govorila, je to počela z jasnostjo svojega srca. Ni bilo pomembno s kom je govorila, vedno je izhajala iz gotovosti v življenjske vrednote: duhovnost, molitev, družina; vrednost redovnega življenja kot nadaljevanje Jezusovega življenja. »S sabo je nosila vrednote najrevnejših med revnimi, ki pa so velike osebe, saj nas veliko učijo; učijo nas sprejemati to, kar nam življenje ponuja. Mati ni nikoli naredila koraka nazaj pri zagovarjanju dostojanstva oseb,« pravi sestra Prema.

Preganjanja so del krščanstva

Ob koncu spregovori še o umoru štirih sester misijonark ljubezni marca letos v Jemnu. Če na njihovo smrt gledamo z očmi sveta, je to potrata mladih življenj. Če pa gledamo z očmi vere, je velik privilegij dati lastno življenje za tiste, ki jim služimo. »Preganjanja so bila del krščanstva od vsega začetka,« pojasnjuje. »Preganjanja so potrebna, da bi iz naše poklicanosti prišlo najboljše.« Za ubite sestre pravi, da so se svobodno in zavestno odločile ostati in služiti bolnim v Adenu v Jemnu. »Je velika bolečina, a istočasno je velika čast vedeti, da so dosegle cilj svoje poklicanosti, ki je združitev z Bogom, ljubiti Jezusa kakor nas je On ljubil, odpuščati tistim, ki ne vedo, kaj delajo.«

Vir: Radio Vatikan.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI