Stanislav Zore: Eni in drugi satanski načrti so obljubljali raj na zemlji

Časnik 24.8.2016 7:25
 

zoreNagovor nadškofa Zoreta pri sveti maši ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarizmov

V naši stolni cerkvi [smo se] zbrali s prav posebnim razlogom. Danes je namreč evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na današnji dan zaradi tega, ker je leta 2009 Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo. Kakšne so bile posledice zlitja totalitarizmov, ki v ideološki slepoti ne vidijo umiranja desetin milijonov ljudi, krike žalovanja pa prepovedo, da jih ne bi motili v uživanju osvojenega.

Kje bi lahko iskali vzroke, da ljudje dopustimo, da se v tkivu družbe razvije takšno zlo? Pravzaprav o tem govorijo že prve strani Svetega pisma. Zlo je stopilo v človeka in potem v svet, ko se je človek odločil, da ne bo poslušal Boga in njegove besede. Ko ne bo sprejemal tega, kar je Bog ustvaril in mu vse to zaupal v upravljanje, da bi od tega užival sadove in se zahvaljeval Stvarniku. Zlo je stopilo vanj, ko se je odločil, da bo sam postavljal mejo med dobrim in hudim, da bo svoje življenje v vseh razsežnostih vzel v svoje roke. To je bil prelomni korak. Da bo svoje življenje vzel v svoje roke. Pa ne v duhu odgovornosti do vsega, kar ga obdaja. To bi iz njega naredilo upravitelja sveta, kar je Bog tudi hotel. Ne. Človek je življenje vzel v svoje roke kot gospodar vsega. Od tega koraka pa do trenutka, ko je v svoje roke vzel tudi življenje drugih ljudi, in to dobesedno, je v Svetem pismu dovolj obrniti samo eno stran. Od občudujočega Adamovega vzklika, ko je prvič videl svojo ženo Evo in rekel: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa,« pa do strahotnega Kajnovega vprašanja: »Sem mar jaz varuh svojega brata?« je samo nekaj korakov. Takoj ko je človek vzel Bogu pravico, da odloča, kaj je dobro in hudo, je bil sposoben obtožujoče uperiti prst na sočloveka in ga spremeniti v krivca za svojo bedo.

In to, dragi bratje in sestre, je skrivnost totalitarizmov vseh časov, ki so svojo skrajno podivjanost pokazali v stoletju, v katerem je človek stopil in luno, isti razum pa je uporabil za množično morjenje svojega brata, sočloveka. Gre ravno za to, da nekoga naredimo za krivca svojega stanja. Resnica pri tem ni pomembna. Resnico skupaj s človekom žrtvujemo za dosego svojega cilja. Nacizem je s prstom pokazal na Jude, na Slovane, na Rome in druge in ustvaril koncentracijska taborišča ter v praksi preizkusil teoretična razglabljanja očetov marksizma o narodih, ki so nosilci razvoja, in o tistih, ki so zaostali in jih bo zato treba iztrebiti. Komunizem pa je v istem duhu s prstom kazal na »kapitaliste«, ki so razlog vsega zla na svetu in jih je zato treba iztrebiti.

Eni in drugi so obljubljali raj na zemlji. Kaj so ti satanski načrti povzročili človeštvu! Treblinko, Auschwitz, Sibirske gulage, in holodomor v Ukrajini, Gonars, Rab, pri nas pa Teharje, Ferdreng, Rog, Hudo jamo, da naštejem samo najhujše. In v narode so vsekali rane, ki še vedno krvavijo, ki še vedno bolijo.

Mi smo nocoj tukaj, ker smo zavezani trem velikim vrednotam, o katerih je pismoukom in farizejem precej trdo spregovoril Jezus. Trdo vsaj za naša s politično in vsakršno drugo korektnostjo napolnjena ušesa. Po Jezusovih besedah so v postavi najvažnejše pravičnost, usmiljenje in zvestoba. Totalitarizmi so vse tri izbrisali iz vseh svojih slovarjev in težko bi jih prepoznali v katerem koli njihovem dejanju. Ne pravičnosti, ne usmiljenja in ne zvestobe niso poznali. Izkušnja nas uči, da brez teh treh vrednot nobena človeška družba ne more živeti, kaj šele, da bi se razvijala. Samo pravičnost lahko med ljudmi in skupinami ustvari razmerje varnosti in zaupanja, v katerih lahko postajamo sodelavci, soustvarjalci in sosedje. Samo usmiljenje daje pravico do bivanja tudi tistim, ki jih je sodobna miselnost po besedah papeža Frančiška uporabila in zavrgla. Kot tretja vrednota pa nas povezuje zvestoba. V nocojšnjem spominu zvestoba do resnice. Zvestoba do resnice zahteva, da našo narodno preteklost pogledamo takšno, kakršna je bila. Pravičnost zahteva, da vse, ki so to zgodovino oblikovali, poimenujemo z njihovimi pravimi imeni. Brez tega se ujamemo v zanko nesmisla. Na eni strani imamo heroje, na drugi izdajalce, ki so postali žrtve revolucionarnega nasilja, nikjer pa nimamo tistih, ki so ta zločin zagrešili. Brez resnice in pravičnosti bomo obtičali sredi koraka. Ujeti bomo v preteklosti.

Zato pa tako močno potrebujemo usmiljenje. Letošnje leto v Cerkvi praznujemo sveto leto usmiljenja, da bi ob zavesti Božjega usmiljenja tudi mi spoznali, da potrebujemo usmiljenje. Usmiljenje potrebujemo zato, da omehča pogled in srce, da se v njem ne naseli sovraštvo. Usmiljenje potrebujemo zato, da nas pravičnost in resnica ne vodita na pot maščevanja, ampak na pot odpuščanja. Usmiljenje potrebujemo zato, da se bodo tisti, ki so ukazali pomore in tisti, ki so pomore izvajali, morali srečati s seboj in svojimi dejanji – če ne prej, takrat, ko bo zanje iz Božjih ust prišlo dokončno vprašanje: Kjer je tvoj brat? Usmiljenje potrebujemo zato, da bomo na to vprašanje lahko odgovorili: Gospod, grešili smo. Bili smo slepi in pohlepni. A glej, potrudili smo se, da smo vse žrtve pokopali, tako da ima sedaj vsaka izmed njih svoj grob. Da nam ne bo treba odgovoriti – moj brat trohni v breznu ali jami – ampak bomo lahko rekli: Moj brat počiva v grobu.

Ta velika trojica: pravičnost, usmiljenje in zvestoba nas bo prenovila. Pravičnost in zvestoba resnici bosta prečistili našo zgodovinsko zgodbo, po usmiljenju pa bomo ob resnici naše preteklosti postali bolj počlovečeni ljudje.

Ta trojica pa nas bo tudi varovala, da ne bomo slepci našega časa odtavali v nove totalitarizme, še bolj krute, še bolj krvave in že bolj solzne. Zato pri tej sveti maši prosim Boga: Gospod, bodi usmiljen z vsemi žrtvami totalitarnih režimov – s tistimi, ki so trpeli in s tistimi, ki so trpljenje povzročali, s tistimi, ki so umirali in s tistimi, ki so morili. Gospod, bodi usmiljen tudi z nami, da bomo po tvojem zgledu sposobni sprejeti križ zgodovine in ga nositi ne v pogubljenje, ampak v odrešenje. Gospod, usmili se našega naroda. Amen.

msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit

 
Značke:

17 komentarjev

  • Zelo dober in jasen govor glede zgodovine in duhovnih vzrokov. Sicer čisto vsega ne dojamem pri razlagi božje besede v prvi Mojzesovi knjigi.

    Velik primanjkljaj pa je, da si nadškof ne upa povedati, da se danes vsi ti trije socialistični totalitarizmi NADALJUJEJO v SOCIALNI (MAFIJSKI) državi.

    • “Zlo je stopilo vanj, ko se je odločil, da bo sam postavljal mejo med dobrim in hudim, da bo svoje življenje v vseh razsežnostih vzel v svoje roke.”

      Ta stavek se najbrž nanaša na trenutek, ko sta Adam in Eva jedla z drevesa spoznanja dobrega in hudega. Večina ljudi si ob tem predstavlja, da sta jedla nekakšna jabolka, kar se mi zdi precej zgrešeno.

      Človek se je torej odločil, da bo sam določal, kaj je dobro in kaj je slabo. Ampak niso bili socialisti tisti, ki so s tem prvi začeli. Po mojem mnenju so socialisti, nacisti, itd. kot Kajn. Ampak pred tem je svet začel izgubljati vero v Boga in namesto tega začel verjeti v odrešenjsko moč razuma, znanosti, proizvodnje, kapitala, trga…

      —-
      Zame so socialisti tudi posledica, ne samo vzrok.

      • Jaz ne verjamem (malikujem) v odrešenjsko moč sistema, ideologije. Problem malikovanje.
        Vprašanje je v vsakem od nas do kam lahko v svoji samozavesti in ustvarjalnosti gre. Je vprašanje individualizma in kolektivizma. Zadnja stoletja se močno ovira razvoj samostojne osebnosti in dialoške skupnosti. Imamo pojave izkrivljene ga individualizma in klonovskega kolektivizma.

        • Zdrava skupnost lahko usposobi mlade zdrave individume. Samo zdrava osebnost (individum) lahko gradi zdravo skupnost.

          Nič čudnega da kolektiv klonov nima zdravih individuumov, ampak so glavne silnice v smeri podrejanja našemu ali vašemu mafijskemu kolektivu. Zato duhovniki zelo razmislite, preden bičate željo po individualnosti, gradnji samostojne osebnosti.

          • Daj ti raje povej, kaj te je pri nadškofu zmotilo, da si ga tako lahkotno označil za novega socialista in 95% ostalih skupaj z njim.

            Če bi malo uredil svoje misli in bil malo manj prepričan v absolutno pravilnost tvoje diagnoze, bi bil malo bolj berljiv.

          • Saj sem:
            “Velik primanjkljaj pa je, da si nadškof ne upa povedati, da se danes vsi ti trije socialistični totalitarizmi NADALJUJEJO v SOCIALNI (MAFIJSKI) državi.”

            Skratka povezati probleme sedanjosti s preteklostjo. Ne samo to, kar “desnica” kaže Udbovce, sama pa jih je polna, ali pa se jih večina obnaša tako kot komunisti. S takimi ljudmi nimaš kaj početi, ker delajo desnemu taboru strašno škodo.

        • To vemo.
          Povej kako ven iz tega.

          • Male skupine prijateljev, ki se medsebojno gradijo in iščejo rešitve.

            To tvojo pripombo bi jaz lahko napisal čisto od vsak demosovski članek v zadnjih 26ih letih.

      • Se strinjam.

  • Od tod je tudi odgovor zakaj Evropa in ZDA na nek čuden način še vedno podpirata komuniste v Sloveniji.
    Zakaj nadškof tega ne naredi, čeprav socializem nikjer ni učinkovit in povsod propada, tudi zaradi socialne države Evropa že 40 let počasi crkava na obroke, isto Amerika po obdobju Reagana, jaz ne vem.

  • Morda, ker je samo “novi” socialist kot 95% Slovencev in prav takšen delež katoličanov. Morda, ker se boji ostalih škofov in večine duhovnikov.
    Slovenija krvavo potrebuje pravega preroka in ne lažnih prerokov, karikatur Stalina.

  • Tu gre za vprašanje, kje človek išče varnost. V Bogu, poštenem delu in varčevanju svojega denarja.

    Ali veruje v varnost, ki mu jo nudi Država, Mafija?
    Če človek hoče zmanjšati vpliv države in mafije, vpliv malikovanja cele družbe v državo, še ne pomeni, da malikuje denar, kapital ali delujoč sistem liberalnega gospodarjenja.

    • “delujoč sistem liberalnega gospodarjenja”

      Ali po tvoje ta sistem dobro deluje sam po sebi ali so za njegovo dobro delovanje nujno potrebni tudi moralno odgovorni udeleženci?

      Če nekdo zagovarja prvi odgovor, potem ne gre za nič drugega kot za prenos pristojnosti, ki naj bi pripadala Bogu, v nek sistem.

      Samo zmanjšanje vpliva države še zdaleč ni dovolj…

      • Zdravko

        Za vsakršen sistem so potrebni moralno odgovorni udeleženci.
        To kar se pri nas dogaja, ko je država prevzela mesto Boga, moralne odgovornosti sploh ni več, ker je vse “kot piše v zakonu”. In vedno več piše, pa je še premalo.

        • Se strinjam.

          ZA drugo razredne (opozicijski politiki) in tretjerazredne (vsi mi ostali) veljajo ti zakoni oz. karkoli jim še dodajo.

          ZA prvorazredne (člani mafijskih klanov, Udbo mafija, novi razred) pa noben zakon ne velja.

        • …”In vedno več piše, pa je še premalo” …
          ——
          In nikoli ne bo zadost … ker vsega kar človek je, zakoni ne morejo zaobjet, zato v tem ni rešitve.

  • Vincencij

    Vir: https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/10-mogocnih-orozij-za-boj-proti-hudicu

    9 Molite k nadangelu Mihaelu

    V našem boju proti Satanu moramo uporabiti vsako orožje. Bog je svetega Mihaela izbral kot zvestega angela, ki bo v pekel zalučal Luciferja in vse zle duhove. Nadangel Mihael, čigar ime pomeni »tisti, ki je kot Bog«, je še vedno močan kot je bil nekdaj.

    ……………………….
    Marsikdo pozablja na angele.
    ……………………….

    Človek je življenje vzel v svoje roke kot gospodar vsega.

    Na priprošnjo
    blaženega Antona Martina Slomška si želim,
    da tudi v naši cerkvi pri Sv. Duhu v Celju pridobimo
    upodobljenega angela (v obliki slike ali kipa).
    Amen.

    Če nam bo uspelo, bomo lahko rekli, da je to bil čudež, ki je potreben za razglasitev Slomška za svetnika.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI