Obstanek

Žiga Turk 24.8.2016 6:34
 
Foto: Wikipedija.

Foto: Wikipedija.

Ko sem na plaži še bral plažo, je bil Stephen King garant za solidno, napeto, strašljvo branje. Odkar podrobneje spremljam dogodke povezane s politiko, se pogosto spomnim na njegov roman »The Stand«. Za silo ustrezen slovenski prevod bi bil »Obstanek«. Zelo za silo.

Zgodba je naslednja.

Iz ameriškega vojaškega laboratorija uide virus supergripe, ki pomori skoraj celotno prebivalstvo planeta. Peščica preostalih tava po svetu in išče preživele rojake. Zgodba je postavljena v Severno Ameriko. Preživeli se ne iščejo čisto brezciljno. Enim se prikazuje mati Abagail – črnska babica – in jih v sanjah vodi v državo Kolorado. Druge nekakšen vrag v človeški podobi – Randall Flagg – usmerja v Las Vegas. Sin City – mesto greha pač. Dobri so ločeni od slabih, med Boulderjem v Coloradu in Las Vegasom je visoko skalno gorovje. Dobro in slabo je postavljeno eno proti drugemu. Kajn proti Ablu. To je ta »The Stand«, soočenje, tu gre za še eno verzijo arhetipskega mita, ki ga je Trubar ubesedil kot »stati inu obstati«.

Vedo drug za drugega. Dobri se bojijo slabih. Skupina iz Boulderja poskuša organizirati obrambo, ampak so videti precej nebogljeni v primerjavi z ekipo iz Las Vegasa. Ti so usposobili tamkajšnjo elektrarno, šarijo po ameriškem vojaškem arzenalu in so videti nepremagljivi. Zaupanje v Flagga je v Las Vegasu veliko, njegov najbolj zvesti privrženec je zmešanec po imenu Trashcan Man. Da bi se Flaggu posebej priljubil, poskuša usposobiti jedrsko konico, ki jo je privlekel iz nekega vojaškega silosa brez straže. Žebrajoč prisego zvestobe Flaggu, »moje življenje zate, moje življenje zate« visoko radioaktivno konico pripelje pred Flaggov hotel v Las Vegas. Kjer bolj ali manj po nesreči eksplodira in v ognjeni krogli uniči vso zalego, ki se je tam zbrala. Skupina na drugi strani gora v Boulderju si lahko po tem, ko na zahodnem nebu vidi gobast oblak, oddahne.

Slabo je uničilo samo sebe, dobro bo živelo naprej.

Podoben mehanizem zmage dobrega nad zlim – da namreč slabo uniči samo sebe – je staro kot svet. Bolj znani primeri so še v Kralju prstanov, v Kralju Learu, pa v Aristotlovem reklu »Zlo uniči celo sebe«. Zgodba na nek način pove tisto, ker upamo, da je res. Da dobro na koncu zmaga. Da če daš slabim dovolj vrvi, se sami obesijo; da če jim daš v roke bombo, jim bo eksplodirala v rokah in jih pokončala.

Seveda se zdaj cenjeni bralec sprašuje, kakšno zvezo ima to z našim sedanjim trenutkom.

Ali bolj konkretno, kdo so Flagg, Trashcan Man in mati Abagail? Kje je Las Vegas in kje je Boulder? Kaj je atomska bomba? Slovenska javnost je nekako razdeljena na tiste v Boulderju in na tiste v Las Vegasu. Med nami hodijo ljudje, ki so bomba na dveh nogah. Nikoli se natanko ne ve, kje jih bo razneslo, v čigavi bližini. In kaj vse bo kolateralna škoda. Ampak to lahko prepustimo domišljiji bralca. Povedati je treba nekaj drugega.

Težava, ki nastopi v realnem svetu je, da med dobrim in slabim ne stoji Veliko skalno gorovje. Da je dobro in slabo
pomešano med seboj. Da ni verjetno, da bomo znali človeka z bombo usmeriti tja, da bo eksplodirala med njegovimi somišljeniki.

Boj tudi ne poteka samo med dobrim in zlim. Tudi ni vse boj – v tistem vojaškem smislu absolutnih prijateljev in sovražnikov, absolutnih zmagovalcev in poražencev. Je soočenje. Poteka med pametnim in neumnim, produktivnim in neproduktivnim, uporabnim in neuporabnim. In pač lahko upamo, da na koncu tisti, ki sprejmejo več dobrih odločitev prosperirajo, preživijo, izpodrinejo tiste, ki jih ne.

Ni nujno, da slepi podporniki napačnih rešitev nosijo okrog jedrske konice. Zadostujejo neumne ideje. Ne bodo eksplodirala v ognjeno kroglo z gobo, ampak bodo povzročile blažjo škodo. A kaj, ko slaba odločitev vlade neke barve ne prizadene samo njenih pristašev, ampak vse ljudi. Zato si čisto v lastnem interesu ne moremo privoščiti, da ljudje, kot je Trashcan Man delajo škodo. Zato tem slabše ni tem boljše.

V totalitarnih režimih ima oblast možnost totalno zavoziti in pognati narod v katastrofo. To se je zgodilo Nemcem pod Hitlerjem, skoraj se je zgodilo Rusom pod Stalinom, dokončno pa so šle stvari v franže pod Gorbačovom. To se je zgodilo v Jugoslaviji. To se zdaj dogaja v Venezueli. Zvesti privrženci lokalnih Flaggov delajo škodo in v absolutističnih sistemih je škoda absolutna.

V demokraciji je drugače. Opozicija opozarja, vlaga amandmaje, če drugega ne, je nekaj strahu, da bi prevelike neumnosti pozicije privedle do izgubljenih naslednjih volitev. Pametni Flaggi zato Trashcan Mane brzdajo, držijo na distanci.

»Čudna apatija je legla na slovensko dušo«, je bil nekaj tednov nazaj naslov kolumne, ki si ga je Erik J. Kirsch sposodil pri Zorku Simčiču. Če mehanizem iz romana The Stand deluje, potem se morda kljub malodušju in pasivnosti še kaj lahko spremeni na bolje. Slabo uniči samo sebe in stvari gredo na bolje. Same od sebe.

V romanu. V realnem življenju pa ni tako.

 
Značke:

15 komentarjev

  • Kako enigmatično napisano javno pismo slovenskemu Stalinu, ki se na svojem kupu gnoja zaradi svoje destruktivnosti uničuje.
    “Moč pokvari, absolutna moč pokvari absolutno! ” je pred 250 leti rekel lord Acton, angleški katoliški klasični liberalec. Danes pa so se tudi duhovniki kolektivno prilagodili socialističnemu kolektivu, ki ima moč v svetu zadnjih 200 let.

  • Lahko pa to pismo lokalcu (provincialcu), lokalnemu mafija še berem kot globalno zgodbo. Iz evropskih univerz in družboslovnih laboratorijev je ušel smrtonosen virus socializma, ki je 90% ljudi spremenil v klone mafije in birokracije, ki se med seboj srdito spopadajo za vsak kupček gnoja.

  • Ker si Časnik zgleda ne upa objaviti kritike (in ne sovraštva) dveh člankov o dirigentu, ki bo nekoč mahal samo še samemu sebi, bom jaz prilepil ta članek, da bi spodbudil argumentirano vsebinsko debato:
    https://www.dnevnik.si/1042748652/slovenija/dr-janez-pogorelec-levica-se-danes-desnice-ne-boji-in-se-ob-janezu-jansi-zelo-udobno-pocuti-

    • Na omenjeni spletni strani berem:
      Dr. Janez Pogorelec: Levica se danes desnice ne boji in se ob Janezu Janši zelo udobno počuti

      Pravim, da je zadeva še hujša. Da levica stranke NSi, v njeni senčni vladi je dr. Janez Pogorelec zadolžen za področje pravosodja, je pa tudi član izvršilnega odbora stranke, pa sploh opazi ne.

    • Koliko bralcev tule pa misliš, da je pripravljeno plačevati naročnino za spletni Dnevnik, da bi tole lahko brali.

      Mimogrede, odzivi Janeza Pogorelca ( enega že leta vodilnih pravnikov iz vladne oz. parlamentarne službe) na afero Patrija so bili tako deplasirani, da je vprašanje, če je za resno vzeti karkoli on odtlej izjavlja okoli Janeza Janše.

      Prav on je namreč avtor ( privoščjivo pogosto ponavljane) izjave, da Janša ni politični zapornik, ampak enostavno politik v zaporu. Nadalje, podprl je tudi odzvem poslanskega mandata Janši, ki mu ga je podelilo ljudstvo kot edini suveren v tej državi ( in ga izvolilo že potem, ko so ga zaprli).

      Mislim, da ni treba spomniti, da je Ustavno sodišče RS v celoti odločilo tako, da so se ta stališča Janeza Pogorelca pokazala kot povsem zgrešena in pravno nevzdržna.

      • In poudarjam, ustavno sodišče je odločilo to soglasno, tudi z glasovi tistih, ki so znotraj tega sodišča politično-nazorsko slejkoprej bolj levi kot desni. Predvsem sodnic.

        Če bi bil jaz Pogorelc, bi se od tega fiaska naprej raje izogibal javnega razsojanja o osebi JJ. Takega ali drugačnega.

    • Članki ki na Dnevniku niso zaklenjeni so politična propaganda in se jih ne splača brati.

  • Gospod IF,
    ste kaj razmišljali o možnosti, da imate vi in gospod Pogorelc prav? Da imata oba prav?

    • Seveda imava tako gospod Pogorelc kot jaz kdaj v življenju prav. Nedvomno. Če o isti zadevi prideva do povsem nasprotnih zaključkov, je pa sila malo verjetno, da bi oba imela prav. Kvečjemu se lahko oba motiva. Ali pa, verjetneje, se en moti in ima drugi prav.

      • Niste? Se vidi, da niste tehniške izobrazbe. Eden opisuje naris, drugi pa tloris ISTEGA predmeta.

        • V primeru Patria in JJ ne gre za opisno geometrijo pač pa za Boolovo algebro. 😉

          • Požar v hotelu
            Fizik, inženir in matematik gostujejo na znanstveni konferenci v tuji državi, prenočujejo pa v isti hotelski sobi.

            Fizika sredi noči prebudi dim – v sobi je požar! Takoj izračuna hitrost, s katero napredujejo ognjeni zublji, površino goreče preproge in temperaturo sobe ter ogenj pogasi z natančno odmerjeno količino vode. Zadovoljen, ker ni potrošil niti kapljice vode več, kot je treba, gre nazaj v posteljo.

            Drugo noč dim prebudi inženirja, soba spet gori! Inženir ne razmišlja – s stene vzame gasilni aparat, pogasi ogenj in gre spat.

            Tretjo noč se zaradi ognja prebudi matematik. Razmišlja, računa, analizira. Nato odpre pipo in vidi, da iz nje teče voda, ki lahko pogasi požar. Zadovoljen, ker obstaja rešitev, gre nazaj spat.

            Ja, tako je z matematiki.

  • Anton Urankar

    Slabo uniči samo sebe, ko zmanjka dobro! To je rešitev, srečne biblijske ne bo! Preobrazba teče, dobrega zmanjkuje.

  • tolmun1

    Gospod Turk,bodite vendar na nivoju svoje izobrazbe in ne pišite pravljic za lahko noč na
    tem portalu,kajti tukaj je kar nekaj takih,ki ste jim polepšali pravljični svet lažnivega
    Kljukca,korajžno bodo nadaljevali s packarijami na tem spletu v zavetju vaše pravljice
    o Flaggu in Trashcanu!In vi ste bili minister za kulturo in izobraževanje itd!Pred nekaj
    leti ste bili drugačnega mnenja!Ali ste pozabili na neokusne vzklike pred CD pred leti!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI